Jesenski gibalni izzivi za otroke in starše

Katarina Bizjak Slanič¹, prof. dr. Marjeta Kovač^2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše, ² Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Zemlja vsakih 24 ur naredi en obrat okoli svoje navidezne osi, kar zaznamo kot menjavanje dneva in noči. Obenem potuje okoli Sonca, to pot pa zaključi v enem letu. Zemljina os vrtenja je nagnjena pod kotom 23,5 stopinj glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca. Posledica Zemljinega potovanja okoli Sonca in nagnjenosti njene osi so letni časi. Na naši geografski širini se menjavajo kar štirje letni časi, vsak pa ima svoje značilnosti.¹ Nekateri letni časi nam omogočajo tudi ukvarjanje s športi, ki so prilagojeni prav njihovim značilnostim (npr. smučanje pozimi, deskanje na valovih poleti).

Jesensko enakonočje ali ekvinokcij, ki nastopi okoli 23. septembra, pomeni začetek astronomske jeseni na severni polobli oz. začetek pomladi na južni. Obe polobli ob enakonočju prejmeta enako količino Sončeve energije. Nato se dnevi krajšajo vse do zimskega Sončevega obrata (solsticija), ki nastopi okoli 21. decembra. S tem se konča jesen in nastopi zima.¹

Na severni polobli je takrat Sonce nizko nad obzorjem, vpadni kot sončnih žarkov je nižji, kar se kaže v nižjih temperaturah. Večkrat pa se vreme ne ujema povsem z začetki astronomskih letnih časov, zato govorimo tudi o podnebnih letnih časih, ki jih v Evropi običajno označujejo trije koledarski meseci. Podnebni letni čas se vselej začne na začetku tistega meseca, ko pride tudi do spremembe astronomskega letnega časa¹. Meteorološko jesen tako sestavljajo september, oktober in november, začetek pa označujejo ponovno odprta šolska vrata in začetek vadb v športnih društvih.

Jeseni lahko uživamo v čudovitih jesenskih barvnih odtenkih, v gozdovih najdemo užitne plodove, vreme je pogosto še zelo toplo, zato le pojdite z otroki v naravo. So pa dnevi vse krajši, zato upoštevajte tudi to in v poznih popoldnevih vzemite s seboj naglavno svetilko. V jesenskih izzivih, s katerimi vas je povabimo Katarina v naravo, lahko tečemo na bolj strm hrib, se preizkusimo tudi v tem, kdo prej preteče določeno razdaljo, se v toplih dneh še skotalimo po bolj položni strmini, slalomsko pretečemo strmino, splezamo na drevo, se gugamo na močni veji, mečemo storže ali kamne v daljino ali v določen cilj, preskočimo lužo, potok ali drugo naravno oviro, seskočimo z višje skale ali štora ali pa si izmislimo kakšno zapletenejšo nalogo v obliki poligona. Naberemo lahko tudi pisane odpadle liste in plodove različnih dreves in iz njih doma ustvarimo svojo umetnijo, kostanj pa seveda doma skuhamo ali spečemo za popoldansko malico. Izkoristite lepe jesenske dni v naravi in se z gibalnimi izzivi pripravite na zimske dogodivščine, kajti za jesenjo vedno pride zima.

Literatura:  

¹ Kop, B. (2021). Astronomija, vreme in podnebje. Poletje in letni časi. Pridobljeno iz: http://bostjankop.eu/poletje-in-letni-casi/