Ritmične in plesne dejavnosti predstavljajo učinkovito ter naravno sredstvo za krepitev samozavesti otrok in mladostnikov v sodobni družbi. Z gibanjem, ritmom in ustvarjalnim izražanjem mladi razvijajo pozitiven odnos do lastnega telesa, občutek kompetentnosti ter socialno povezanost. Zato bi morale imeti plesne in ritmične vsebine pomembnejše mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu kot preventivni ter razvojni dejavnik psihosocialnega zdravja mladih.
prof. dr. Petra Zaletel
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Ples predstavlja pomembno orodje za podporo psihološkemu razvoju otrok in mladostnikov, kar potrjuje tudi sistematični pregled raziskav, ki so ga opravili Schwender, Spengler, Oedl in Mess (2018). Avtorji so analizirali 24 raziskav, ki so preučevale vpliv plesnih intervencij na različne vidike posameznikovega »jaza« (ang. self), vključno s telesno podobo, samozavestjo, samoučinkovitostjo, izražanjem in socialnim vključevanjem (delovanjem). Ugotovitve kažejo, da ples presega zgolj gibalno ali estetsko dejavnost ter pomembno vpliva na način, kako otroci in mladostniki doživljajo svoje telo, sebe ter odnose z drugimi.
Vpliv plesa na telesno podobo in zaznavanje lastnega telesa
Največkrat potrjen učinek plesnih intervencij pri mladih je izboljšana telesna zaznava in odnos do lastnega telesa. Številni avtorji poročajo, da udeleženci plesnih programov razvijejo bolj pozitivno in funkcionalno dojemanje svojega telesa. Namesto osredotočenosti na videz ali primerjanje z drugimi se poudarek premakne na telesne zmožnosti, gibanje in izražanje. Ples mladim omogoča, da telo doživijo kot sredstvo izražanja, ne kot objekt presoje, kar je še posebej pomembno v obdobju pubertete, ko so telesne spremembe pogosto vir negotovosti in nezadovoljstva1.
V nekaterih kvalitativnih raziskavah so mladostniki poročali, da so skozi ples začeli svoje telo dojemati kot »močnejše«, »bolj zmožno« in »bolj svoje«, kar kaže na premik od pasivne k aktivni telesni identiteti. Ta proces je pomemben zaščitni dejavnik pred negativno telesno samopodobo in s tem povezanimi tveganji za psihične stiske.
Samozavest, samopodoba in zaupanje v lastne sposobnosti
Samozavest predstavlja pomemben dejavnik otrokovega psihosocialnega razvoja in vpliva na njegovo učno uspešnost, socialne odnose ter splošno dobrobit. V sodobni družbi raziskovalci opozarjajo na upad samozavesti pri otrocih in mladostnikih, kar je povezano s povečano rabo digitalnih medijev, zmanjšano telesno dejavnostjo, socialnimi primerjavami ter visokimi zunanjimi pričakovanji2. Tudi iz tega vidika postajajo ritmične in plesne dejavnosti pomembno orodje za celostno podporo otrokovemu razvoju in krepitvi pozitivne samopodobe.
Zakaj je samozavest otrok danes nižja?
Sodobni otroci in mladostniki vse manj izkušenj pridobivajo skozi telesno izkušnjo ter neposredno socialno interakcijo, kar omejuje razvoj občutka kompetentnosti in lastne vrednosti3. Pogosta izpostavljenost idealiziranim podobam na družbenih omrežjih spodbuja primerjanje, perfekcionizem in strah pred neuspehom, kar negativno vpliva na samopodobo4.
Poleg tega šolski sistemi pogosto dajejo večji poudarek učnim dosežkom kot telesnemu in ustvarjalnemu izražanju, s čimer se zmanjšujejo priložnosti za uspeh otrok, ki se bolje izražajo skozi gibanje in umetnost.
Vloga ritmičnih in plesnih dejavnosti pri razvoju samozavesti
Ples in ritmične dejavnosti otroku omogočajo neposredno telesno izkušnjo uspeha, saj temeljijo na doživljanju, izražanju in sodelovanju, ne pa na tekmovanju ali primerjanju. Raziskave potrjujejo, da redno sodelovanje v plesnih dejavnostih pozitivno vpliva na telesno samopodobo, zaznano gibalno kompetentnost in splošno samozavest otrok5.
Ritmične dejavnosti spodbujajo občutek nadzora nad lastnim telesom in gibanjem, kar krepi notranji občutek učinkovitosti. Skupinsko plesno ustvarjanje dodatno prispeva k občutku pripadnosti, socialne sprejetosti in varnosti, kar so ključni dejavniki za razvoj zdrave samozavesti6.
Ples pozitivno vpliva na različne vidike samopodobe, zlasti na zaupanje v lastne gibalne in izrazne sposobnosti, saj plesne intervencije pogosto vodijo v izboljšano zaznavo lastne kompetentnosti, kar se kaže v večji samozavesti, večji pripravljenosti na nastopanje in večji odprtosti za sodelovanje v skupini1. Udeleženci plesnih programov poročajo, da se skozi ples lažje izražajo, lažje vzpostavljajo stik z drugimi in se manj bojijo napak, saj ples ne temelji na pravilnem ali napačnem rezultatu, temveč na procesu in izrazu1.
Kako lahko z ritmom in plesom izboljšujemo samozavest otrok in mladostnikov?
Za učinkovito krepitev samozavesti je pomembno, da so plesne in ritmične dejavnosti:
- procesno usmerjene, s poudarkom na doživljanju in izražanju, ne na popolnosti izvedbe,
- inkluzivne, prilagojene različnim gibalnim in izraznim zmožnostim,
- ustvarjalne, z možnostjo improvizacije in osebnega prispevka,
- socialno spodbudne, s poudarkom na sodelovanju in skupinskem ritmu.
Raziskovalci ugotavljajo, da programi, ki vključujejo ustvarjalni ples in ritmično gibanje, pomembno izboljšujejo samozavest, čustveno regulacijo ter socialne veščine pri otrocih in mladostnikih7.
Že samo uvajanje plesno-ritmičnih iger, otroških plesov, plesnega ogrevanja, nudenja različnih ustvarjalnih možnosti v gibanju lahko otrokom in mladostnikom odpira pot k večjemu samozavedanju in samozavesti tudi v javnem nastopanju.
Čustveno izražanje in psihološko dobrobit
Pomemben psihološki vidik plesa, ki ga izpostavlja pregled raziskav, je spodbujanje čustvenega izražanja in regulacije čustev. Ples otrokom in mladostnikom omogoča, da čustva izrazijo skozi gibanje, kar je še posebej dragoceno za tiste, ki imajo težave z besednim izražanjem ali doživljajo notranje napetosti. Ples lahko prispeva k zmanjšanju tesnobe, večji sproščenosti in k izboljšanemu splošnemu počutju, saj združuje telesno dejavnost, ustvarjalnost in socialno interakcijo1.
Plesna dejavnost je še posebej primerna za mladostnike, saj omogoča varno raziskovanje identitete in telesnosti v obdobju intenzivnih psiholoških in telesnih sprememb. Ples tako deluje kot zaščitni dejavnik, ki podpira zdrav razvoj samopodobe in čustvene stabilnosti.
Pomen prostora in vzdušja
Čeprav raziskovalci ne obravnavajo neposredno vpliva plesnega prostora kot fizičnega elementa, pa je mogoče njihove ugotovitve povezati tudi s pomenom prostora in vzdušja, v katerem se ples odvija. Učinki plesa — izboljšana samopodoba, izražanje čustev, sposobnost socialnega sodelovanja — so rezultat celostnih pogojev, ki vključujejo ne le gibanje, temveč tudi varno, spodbudno in psihološko udobno okolje. To pomeni, da lahko ustrezno zasnovan plesni prostor — tak, ki omogoča preglednost, prostornost in sproščeno gibanje brez strahu pred poškodbami ali omejitvami — posredno prispeva k boljšim psihološkim rezultatom pri otrocih in mladostnikih, saj spodbuja boljšo telesno zaznavo, socialno interakcijo ter motivacijo za nadaljnje sodelovanje v plesnih dejavnostih, kar je ključno za razvoj njihovega samozaupanja in medosebnih odnosov1.
Sklep
Večplastni in celostni vpliv plesa na otroke in mladostnike je bil v naših prispevkih že večkrat poudarjen. Želimo si, da bi učitelji večkrat vključevali plesne vsebine v šolski vsakdan, bodisi v kratkih časovnih oblikah (kot ogrevanje ali med odmori), bodisi kot glavno vsebino tako pri urah športne vzgoje, kot tudi pri urah glasbene umetnosti.
Vpliv na samozavest in samozaupanje prinese mlademu človeku prednost v socialni okolici, pri pridobivanju informacij, dela, prijateljskih povezavah. Zato predstavlja ples dragoceno vzgojno in pedagoško dejavnost. Ples ne oblikuje le telesa v gibanju, temveč tudi odnos do sebe, lastnega telesa in drugih, zato naj ima pomembno mesto v šolskem in širšem vzgojno-izobraževalnem prostoru.
Opomba. Naslovna slika je pridobljena s spletne strani https://www.kazina.si/2019/09/11/zakaj-otroka-vpisati-na-ples/.
Literatura:
1Schwender, T. M., Spengler, S., Oedl, C. in Mess, F. (2018). Effects of dance interventions on aspects of the participants’ self: A systematic review. Frontiers in Psychology, 9, 1130. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.01130
2Twenge, J. M. (2017). iGen: Why Today’s Super-Connected Kids Are Growing Up Less Rebellious, More Tolerant, Less Happy — and Completely Unprepared for Adulthood — and What That Means for the Rest of Us. Atria Books.
3Orth, U. in Robins, R. W. (2014). The development of self-esteem. Current Directions in Psychological Science, 23(5), 381–387. https://doi.org/10.1177/0963721414547414
4Twenge, J. M. in Campbell, W. K. (2018). Associations between screen time and lower psychological well-being. Preventive Medicine Reports, 12, 271–283.
5Burkhardt, J. in Brennan, C. (2012). The effects of recreational dance interventions on the health and well-being of children and young people. Arts & Health, 4(2), 148–161.
https://doi.org/10.1080/17533015.2012.665810
6Kirschner, S. in Tomasello, M. (2010). Joint music making promotes prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and Human Behavior, 31(5), 354–364.
7Lakes, K. D., Marvin, S., Rowley, J., Nicolas, M. S., Arastoo, S., Viray, L., Orozco, A.L. in Jurnak, F. (2016). Dancer perceptions of the cognitive, social, emotional, and physical benefits of modern styles of partnered dancing. Complementary Therapies in Medicine, 26, 117–122. https://doi.org/10.1016/j.ctim.2016.03.007