S pesmijo in plesom v Belo Krajino - lepa Anka in carska kasa sta primerna ljudska plesa za osnovnošolce

prof. dr. Petra Zaletel

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Uvod

Slovenski ljudski ples predstavlja pomemben del nesnovne kulturne dediščine ter ima v vzgojno-izobraževalnem prostoru posebno vlogo pri ohranjanju kulturne identitete, razvijanju gibalnih sposobnosti in spoznavanju lokalnih tradicij. V osnovni šoli se ljudski plesi pogosto vključujejo v pouk športa, glasbene umetnosti, interesne dejavnosti in so del izbirnega predmeta Plesne dejavnosti (enoletni predmet Ljudski plesi), kjer učencem omogočajo celostno učno izkušnjo, ki povezuje gibanje, glasbo, sodelovanje in kulturno ozaveščenost.

Bela krajina je eno izmed slovenskih pokrajinskih območij z izrazito plesno in glasbeno tradicijo. Med njenimi najbolj prepoznavnimi ljudskimi plesi sta lepa Anka in carska kasa, ki se med seboj razlikujeta tako po gibalni strukturi kot po značaju, hkrati pa ponujata bogate didaktične možnosti za delo z učenci v osnovni šoli (seveda ju je mogoče poučevati tudi v srednji šoli). Zaradi svoje jasne plesne oblike, ponavljajočih se gibalnih vzorcev in živahnega značaja sta plesa primerna za postopno uvajanje v svet ljudskega plesa ter za razvijanje ritma, koordinacije in skupinskega sodelovanja.

Izvor, razširjenost in značilnosti plesa carska kasa

Carska kasa izvira iz Bele krajine in je primer starejšega parnega plesa, ki kaže vplive meščanske oziroma dvorne plesne kulture. Ime plesa nakazuje povezavo z gosposkim okoljem in bolj umirjenim plesnim slogom¹. Gre za ples, kjer je v ospredju hoja v paru, z enakomernim in mirnim gibanjem. Drža telesa je pokončna, koraki so preprosti, ples pa deluje dostojanstveno in urejeno. Ritem je praviloma 2/4, lahko tudi počasnejši 4/4.

Učenci z učenjem carskega kase razvijajo:

• zavedanje pravilne telesne drže in ravnotežje,
• občutek za enakomeren ritem,
• socialne in komunikacijske spretnosti v paru,
• razumevanje kulturnega konteksta plesa.

Carska kasa je primerna za uvajanje parnih plesov. Poučevanje temelji na hoji v ritmu, povezovanju v paru in postopnem oblikovanju plesne drže. Zaradi umirjenosti je sicer primerna za mlajše učence in začetnike, vendar pa je koračni samostojni obrat velikokrat gibalno zahteven in jo tako raje poučujemo v drugem ali celo tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju². Ples se izvaja ob instrumentalni glasbi, ponekod tudi ob petju preprostih opisnih besedil³.

Potek poučevanja carske kase

Plesalec in plesalka stojita bočno drug ob drugem, z rokami upognjenimi v priročenju not – proti soplesalcu, tako da je desna dlan plesalke v desni dlani plesalca in leva v plesalčevi levi dlani (Slika 1). Prvi del plesa začneta tako, da z zunanjo nogo (plesalkina desna - DN, plesalčeva leva - LN) stopata naprej in se na četrto dobo obrneta za polovico obrata. Pri tem se ne izpustita in ohranjata držo ter enako nadaljujeta v drugo smer. Tako izmenjujeta smeri kar osemkrat, oziroma plešeta prvi del štiri osmice.

• Osmica za plesalko: korak naprej z DN (1), korak naprej z LN (2), korak naprej z DN (3), nizka brca naprej z LN čez DN in obrat 180 stopinj v levo (4); ponovi enako v drugo smer (5-8).
• Osmica za plesalca: korak naprej z LN (1), korak naprej z DN (2), korak naprej z LN (3), nizka brca naprej z DN čez LN in obrat 180 stopinj v desno (4); ponovi enako v drugo smer (5-8).

Slika 1

Drža v plesu carska kasa

Kotar, K. (2021, Jun 28). Belokrajsnki ljudski plesa - carska kasa [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=PYmB0ZkDGSw

Drugi del plesa nadaljujeta z obrati, pred katerimi se najprej izpustita. Obrat traja štiri dobe, na prve tri izvedeta tri korake, med katerimi se obrneta za cel obrat, zadnji udarec pa ploskneta (lahko vsak sam ali na dlani soplesalca). Plesalka se obrača v desno in stopi z DN (1), LN (2) in DN (3) ter ploskne (4), nato pa enako ponovi še v obratu na levo: stopi na LN (5), DN (6), LN (7) ter ploskne (8). Plesalec zapleše ravno obratno, najprej se obrača v levo (LN, DN, LN, plosk) in nato v desno (DN, LN, DN, plosk). Po tej osmici izvedeta še eno osmico vrtenice (opisane v prispevku) in ponovita cel drugi del plesa.

Celoten ples carska kasa se ponovi večkrat. Ples carska kasa si lahko ogledate na povezavi, kjer vrtenico nadomestijo z lažjim obračanjem v paru.

Izvor, razširjenost in značilnosti plesa lepa Anka

Belokranjski ljudski ples lepa Anka je tesno povezan s petjem in skupinskim plesnim izročilom tega območja⁴. Ples se izvaja v paru ali skupini, z enostavnimi koraki, ki sledijo frazi besedila pesmi. Gibanje je pripovedno, igrivo in močno povezano z besedilom pesmi.

Z učenjem plesa učenci razvijajo:

• občutek za povezovanje gibanja in petja,
• občutek za ritem in frazo,
• sodelovanje v skupini,
• razumevanje plesne vsebine kot pripovedi.

Potek poučevanja lepe Anke

Poučevanje se začne z učenjem pesmi, nato se doda gibanje. Tak pristop omogoča medpredmetno povezovanje glasbe in gibanja ter je posebej primeren za razredno stopnjo².

Besedilo pesmi je napisano tako, da predstavlja udarec vsak zaključen zlog (v prvi kitici so v oklepajih udarci v osmicah in s tem tudi štetje). Ljudske plese večinoma skupaj pojemo in redkeje samo štejemo, saj si učenci tako lažje zapomnijo ritmičnost in zaporedje korakov.

Lepa(1) Anka(2) kolo(3) vodi(4),

lepa(5) Anka(6) kolo(7) vodi(8),

Le(1)-pa(2) Anka(3)-aa(4), ko(5)-lo(6) vodi(7)-ii(8),

le(1)-pa(2) Anka(3)-aa(4), ko(5)-lo(6) vodi(7)-ii(8).

Kolo vodi i govori,

kolo vodi i govori:

»Mili bože-ee 'al sam lepa-aa,

Mili bože-ee 'al sam lepa-aa.

Sam (1) da so mi (2) črne (3) oči (4)!

Sam da so mi črne oči!

Čr-ne oči-ii i obrve-ee,

čr-ne oči-ii i obrve-ee.

Daj mi brate konja svojga,

daj mi brate konja svojga,

daj mi brate-ee konja svojga-aa

daj mi brate-ee konja svojga-aa«.

… 

Po usvojenem besedilu sledi poučevanje gibanja:

Plesalci in plesalke stojijo na krožnici in se držijo za roke (Slika 2a). Plesalec ima svojo plesalko na svoji levi strani. Na začetek glasbe se rahlo pozibavajo v kolenih in nihajo z rokami v predročenju pokrčeno gor-dol. Vsi skupaj se premikajo v levo in začnejo na besedilo pesmi s prvim delom plesa: korakom nazaj z LN (1) in naprej z DN (2). To gibanje ponavljajo eno osmico, do refrena. V drugem delu plesa se pari med sabo spustijo. Držita se samo še plesalka in plesalec istega para in se obrneta drug proti drugemu − bočno na središče krožnice ter naredita štiri korake v stran (Slika 2b). Začneta vsak s svojo LN (plesalka proti notranjosti krožnice, plesalec stran od središča krožnice) korak v stran (1), z DN pristopita in preneseta težo nanjo (2), z LN naredita ponovno korak v stran (3), z DN priključita brez prenosa teže (4). Enako ponovita še v drugo stran: z DN korak v stran (5), z LN priključita in preneseta težo (6), z DN korak v stran (7) in z LN priključek brez prenosa teže (8). Nato enako ponovita drugi del še dvakrat (v levo 1-4 in v desno 5-8). Ponovno se obrneta proti središču krožnice in se primeta z ostalimi plesalci ter nadaljujeta od začetka plesa, s prvim (koraki nazaj-naprej) in drugim delom (refren).

Slika 2

Postavitev plesalk in plesalcev v plesu lepa Anka v prvem (a) in drugem delu plesa (b)

a)

b)

Lj ubich (2016, Feb 12). Folklorna skupina Jurij Vodovnik Skomarje - Lepa Anka [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=Ig04V8IplHs&list=RDIg04V8IplHs

Ples lepa Anka otroške folklorne skupine z lažjimi koraki v prvem delu plesa (samo naprej po krožnici) si lahko ogledate na povezavi, folklorna skupina Jurij Vodovnik (Skomarje) zapleše lepo Anko z začetnimi pravimi koraki, drugi del pa je prilagojen.

Iz prikazov vidimo, da lahko del plesa prilagodimo mlajšim učencem ali tistim, ki imajo težave z ritmom. Takšni prilagojeni plesi so primerni tudi za otroke, ki se šolajo v vzgojno-izobraževalnih programih z nižjim izobrazbenim standardom.

Opomba. Naslovna slika je pridobljena s spletne strani https://365.rtvslo.si/arhiv/plesne-oddaje-domaca-produkcija/174678843.

Literatura:

¹Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Kres.
²Zaletel, P., Šifrar, T., Pruš, D. in Zagorc, M. (2022). Ples 2+3: od nekaterih plesnih zvrsti do ustvarjalnega giba v šoli. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
³Štrukelj, J. (1989). Slovenski ljudski plesi. Državna založba Slovenije.
⁴Ramovš, M. (2000). Plesat me pelji: plesno izročilo Bele krajine. Založba ZRC, ZRC SAZU.