Zahtevnejši ljudski plesi v osnovni šoli

prof. dr. Petra Zaletel

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Uvod

V zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole so učenci že usvojili temeljne gibalne spretnosti, imajo boljšo telesno koordinacijo, stabilnejši ritem ter večjo sposobnost razumevanja kompleksnejših plesnih struktur. Prav zato je to obdobje še posebej primerno za spoznavanje zahtevnejših slovenskih ljudskih plesov, ki presegajo osnovne korake in enostavne plesne oblike.

Takšni plesi od učencev zahtevajo večjo zbranost, natančnost izvedbe, usklajevanje z glasbo in soplesalci ter razumevanje plesne oblike kot celote. Poleg uresničevanja gibalnih ciljev pomembno prispevajo tudi k razvoju socialnih veščin, estetskemu doživljanju gibanja ter poglobljenemu razumevanju kulturne dediščine¹. Med zahtevnejše ljudske plese, primerne za poučevanje v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole tako pri urah predmeta šport, predvsem pa pri predmetu ljudski plesi, lahko uvrstimo mrzulin, šamarjanko, carsko kaso ter med kolo plesi tudi Lepo Anko. V tem prispevku bomo predstavili prva dva.

Mrzulin

Mrzulin sodi med zahtevnejše parne ljudske plese, saj združuje hitrejši tempo, natančno določene koračne vzorce in zahteva izrazito sodelovanje med plesalcema. Zanj je značilna jasna plesna struktura, ki zahteva dobro razvito koordinacijo, ritem in prostorsko orientacijo.

Pri učenju mrzulina učenci:

• usvajajo zahtevnejše korake in njihove kombinacije,
• razvijajo sposobnost natančnega prilagajanja soplesalcu,
• utrjujejo občutek za ritem in tempo glasbe,
• izboljšujejo ravnotežje in telesni nadzor.

Mrzulin učence tudi navaja na plesno disciplino in odgovornost do para, saj nepravilna izvedba posameznika hitro vpliva na celotno plesno sliko.

Slika 1

Drža v ljudskem plesu mrzulin

Foto: Eva Križaj
Mojaobčina.si. (b.d.). Veseli čas prihaja: Območno srečanje folklornih skupin. https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/veseli-cas-prihaja-obmocno-srecanje-folklornih-skupin.html.

Potek poučevanja mrzulina

Plesalec in plesalka stojita bočno drug ob drugem, z rokami upognjenimi v priročenju not – proti soplesalcu, tako da imata desno dlan plesalke v desni dlani plesalca in levo v levi (Slika 1). Najprej izvedeta naslednje gibanje: obrneta se proti soplesalcu za polovico obrata,  pri tem pa ostaneta v enaki drži tudi po obratu. Tako se nekajkrat obrneta (vedno drug proti drugemu – na not), učitelj pa daje plesalcem napotke glede ritma, pesmi in korakov ter je pozoren, da so plesalci ves čas v opisani drži. Nato učitelj začne s poučevanjem plesnih korakov. Pari stojijo na krožnici in so obrnjeni v plesno smer. Ob petju ljudske pesmi izvajajo korake, opisane v Preglednici 1. Ritem mrzulina je 12-osminski (doba je osminka). V tem primeru so v taktu štirje ritmični sklopi po 3 osminke, kar je primerljivo tudi s štiri-četrtinskim taktom, torej bi učitelj lahko štel 1-2-3, 2-2-3, 3-2-3, 4-2-3. Zaradi lažjega poučevanja predlagamo, da za dobo vzame četrtinko; tako šteje vsako gibalno frazo od 1 do 3.

Preglednica 1

Potek ljudskega plesa mrzulin

Opombe. DN – desna noga, LN – leva noga, *  četrtinka je ena doba in pomeni en korak, nato pa sledi polovinka, ki pomeni zadržano trajanje dveh četrtink (= zadržani dve dobi).

Lažjo različico mrzulina, brez prvih korakov naprej, ampak samo s koraki z dotiki v začetnem delu plesa, si lahko pogledate na povezavi. To različico lahko uporabimo tudi pri mlajših učencih.

Šamarjanka

Šamarjanka je izrazno in vsebinsko zanimiv ples, ki poleg gibalnih elementov vključuje tudi igrivost ter simboliko odnosa med plesalcema. Zaradi hitrih menjav gibov, poudarjenih ritmičnih akcentov ter dinamične igre vlog je ples zahteven tako gibalno kot tudi interpretativno.

Učenci pri šamarjanki:

• razvijajo hitrost in natančnost gibanja,
• krepijo sposobnost odzivanja na glasbene poudarke,
• se plesno izražajo in se učijo ustrezne interpretacije,
• poglabljajo razumevanje vsebinskega ozadja plesa.

Ples je posebej primeren za starejše učence, ki že zmorejo ločiti med igrano plesno vsebino in resničnimi medosebnimi odnosi ter vsebino predstaviti na estetski in kulturen način, zato ga priporočamo za učence, ki so izbrali izbirni predmet ljudski plesi.

Potek poučevanja šamarjanke

Plesalec in plesalka se držita v zaprti drži (kot za standardne plese – Slika 2) in sta na krožnici postavljena v smeri plesanja (plesalec je s hrbtom obrnjen proti središču krožnice).

Slika 2

Zaprta drža pri šamarjanki

Foto: Niko Matko
Slovenski etnografski muzej. (20. 1. 2021). Šamarjanka. Nesnovna kulturna dediščina Slovenije. http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/samarjanka 

Prvi del plesa: Plesalec in plesalka se pomikata bočno po krožnici (plesalka z DN, plesalec z LN) tako, da naredita korak v stran in priključita z drugo nogo. To ponovita dvakrat, v tretjem koraku pa plesalec stopi z LN med plesalkini nogi naprej in jo obrne za polovico obrata v levo (tako je plesalka na notranji strani krožnice); zaključita s korakom v stran in priključkom. Ponovita enak gibalni vzorec od začetka, torej dvakrat korak v stran in priključek (tokrat plesalec z DN in plesalka z LN) ter ponovno s tretjim korakom plesalec stopi plesalki med noge z DN in jo obrne za pol obrata, tokrat v desno, nazaj v začetni položaj. Oba zaključita še s korakom v stran in priključkom. Celotni prvi del plesa ponovita še enkrat.

Drugi del plesa: sledijo polovični obrati (180 stopinj); plesalka in plesalec se obračata z vsakim korakom na not in na ven krožnice, in sicer osemkrat. Nato ponavljata celoten ples (prvi in drugi del) od začetka.

Opomba. Naslovna slika je pridobljena s spletne strani https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/veseli--plodne-letine.html.

Literatura:

¹Zaletel, P., Šifrar, T., Pruš, D. in Zagorc, M. (2022). Ples 2+3: od nekaterih plesnih zvrsti do ustvarjalnega giba v šoli. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.