Večkrat imamo težave z opredelitvami in izrazi, zato je prav, da jih poenotimo ter nato dosledno uporabljamo. Za začetek ponujamo kratek pojmovnik športne opreme. Ta je poleg športnih površin izjemno pomemben dejavnik kakovostnega pouka. Primerna športna oprema zagotavlja učinkovitost poučevanja, varnost in dobro počutje vadečih.
Prof. dr. Marjeta Kovač in prof. dr. Gregor Jurak
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Delovna sposobnost posameznika vključuje individualne (zdravje, telesna zmogljivost, izobrazba, kompetence za izpeljavo poklicnih dejavnosti, motivacija, stališča, zadovoljstvo z delom, odpornost na stres) in poklicne dejavnike (delovne skupnosti, poklicni pogoji in delovno okolje). Obe skupini dejavnikov sta ključni za človekovo sposobnost spopadanja s svojim delovnim življenjem in poklicno kariero1. Delovno bolj sposobni posamezniki so bolj zdravi in se kasneje upokojijo1,2.
Poklicni dejavniki v pedagoških poklicih so delovne skupnosti (vodstvo šole/institucije, učiteljski zbor, aktiv učiteljev posameznega predmeta, drugi sodelavci, npr. snažilke, hišnik …), poklicni pogoji (poučevanje različnih skupin, velikost skupin, zahteve po dodatnih/specialnih poklicnih znanjih) in delovno oz. v šolskem prostoru učno okolje (ustrezni prostori in razpoložljivi viri za poučevanje). Raziskovalci ugotavljajo, da mora učitelj za uspešno izpeljavo pouka delovati v ustreznem učnem okolju, saj to zagotavlja večje zadovoljstvo učitelja in boljše dosežke učencev2-5.
Na področju športne vzgoje je to še pomembneje, saj mora učno okolje:
- omogočati doseganje ciljev pouka (nikogar ne moremo naučiti plavanja brez bazena, prav tako ne igranja košarke brez koša in žoge);
- zagotavljati ustrezno varnost izpeljave pouka in
- nuditi vadečemu ter učitelju dobro počutje in zadovoljstvo v fizičnem okolju, v katerem poteka športna vadba5,6.
Primernost učnega okolja označujejo številni dejavniki:
primernost vadbenega prostora (dimenzije, športni pod, osvetljenost, hrup, prezračevanje, osvetlitev, vlažnost …) in spremljajočih prostorov (skladišče športne opreme, umivalnice, garderobe, toalete, kabinet za učitelja …), izbor športnih naprav in orodij ter njihova razporeditev v telovadnici, shranjevanje ter funkcionalnost z vidika pogostosti njihove uporabe, število in kakovost športnih pripomočkov ter njihova primernost razvojni stopnji, sodobnost učil. Slabši pogoji zahtevajo improvizacijo učitelja pri poučevanju, večkrat pa tudi negativno vplivajo na zdravje učencev in učitelja2,6.
Poleg športnih in spremljajočih prostorov, ki so predpisani z zakonodajo, morajo imeti učitelji, ki poučujejo predmet šport/športna vzgoja, za uspešno izpeljavo pouka in drugih športnih dejavnosti ustrezno športno opremo. Ker se večkrat srečujemo z vprašanji, kaj je športna oprema, kaj pripomoček, učilo ipd., podajamo v nadaljevanju kratek pojmovnik športne opreme7,8.
Preglednica 1
Pojmovnik športne opreme
|
Športna oprema
|
Športna oprema vključuje: i) športne pripomočke (športne naprave, orodja, drobne športne pripomočke), ii) osebno športno opremo, iii) učne pripomočke (pomagala, učila) za proces športne vzgoje in iv) merilno opremo. Ob dobri organizaciji naj bi zagotavljala z didaktičnega vidika optimalno izpeljavo vadbenega procesa. Zaradi varnosti in didaktične učinkovitosti mora biti vsa športna oprema izdelana skladno s predpisanimi tehničnimi in drugimi standardi, primerna razvojni stopnji vadečih in redno vzdrževana.
|
|
Športni pripomočki
|
Športni pripomočki so sredstva, ki pomagajo učitelju ali trenerju pri izpeljavi kakovostne športne vadbe. Vključujejo fiksne (statične), premakljive ali sidrane športne naprave, orodja in drobne športne pripomočke. Nekatera so temeljni pogoj za izpeljavo športne vadbe (npr. za košarko potrebujemo koš in košarkarsko žogo), druga so namenjena učinkovitejši didaktični izpeljavi pouka/treninga (npr. stožci, plavalne deske, pregibne atletske ovire, majhne skrinje …), nekatera pa so lahko predvsem motivacijsko sredstvo (npr. pisani baloni …).
|
|
Športne naprave
|
Športne naprave so ali v celoti grajene in statične (npr. jama za skok v daljino, zunanja konstrukcija za košarkarski koš, bazen …), delno premakljive (npr. viseča konstrukcija koša, plezalne kletke, plezala, goli …), ki jih po uporabi premaknemo v prvotni položaj, ali imajo vgrajena sidrišča za postavitev (npr. konstrukcija za odbojkarsko mrežo z mrežami in antenami, konstrukcija za tekmovalno žensko bradljo ali moški drog …), po uporabi pa jih pospravimo, običajno v skladišče športne opreme. Postavitev premakljivih naprav in sidranje naprav morata zagotavljati njihovo popolno stabilnost tudi pri večjih naletih ali večjih silah pri izvedbi gibanja.
|
|
Športna orodja
|
Športna orodja so večji premični športni pripomočki (npr. klopi, švedska skrinja, šolske bradlje, koze …), ki jih običajno ne premikamo iz ene dvorane v drugo in na katerih oz. s katerimi vadi skupina vadečih.
|
|
Drobni športni pripomočki
|
Med drobne športne pripomočke uvrščamo manjše pripomočke (stojala, stožci, žoge, kolebnice, kiji, plavalne deske …), ki so premakljivi in jih lahko prenašamo iz prostora v prostor.
|
|
Merilna oprema
|
Merilna oprema je namenjena diagnosticiranju in spremljavi vadbe (merilniki srčne frekvence, merilniki porabe energije, višinomer, tehtnica, kaliper, meter, štoparica …). V didaktični izpeljavi pouka imajo funkcijo učil.
|
|
Osebna športna oprema vadečih
|
Osebna športna oprema predstavlja osnovno (oblačilo in obuvalo) ter drugo zaščitno in dodatno opremo udeleženca športne vadbe. Odvisna je od značilnosti posameznega športa. Za vadbo v športnih dvoranah v okviru rednega pouka naj bi imeli vadeči naslednjo osebno športno opremo: kratke hlače ali dekleta oprijete elastične dolge hlače (t. i. pajkice), majico s kratkimi rokavi in obuvalo z nedrsečim podplatom. Če vadba poteka zunaj v hladnejšem vremenu, naj imajo trenirko ali druge dolge hlače (dekleta lahko pajkice) in majico z dolgimi rokavi ter športno obuvalo.
Za nekatere dejavnosti (smučanje, kolesarjenje, rolkanje, planinstvo, plavanje) pa potrebujejo tudi zaščitno (npr. čelado, ščitnike za kolena, komolce in zapestja …) in dodatno športno opremo (npr. nahrbtnik, pelerino, kopalke, rolke, smuči, smučarske palice, pancerje …).
Obveznosti glede osebne športne opreme šola opredeli v hišnem redu šole in z njimi seznani starše v publikaciji za starše. Za opremo, ki jo potrebujejo učenci pri izpeljavi posebnih organizacijskih oblik (športni dan, šola v naravi) šola pripravi pisna navodila.
|
|
Osebna športna oprema učitelja
|
Učitelj, ki poučuje športno vzgojo, naj bi imel trenirko ali dolge športne hlače in majico s kratkimi ali dolgimi rokavi. Ob vročem vremenu lahko ima kratke hlače do kolen. Njegova oprema naj bo funkcionalna in estetska.
|
|
Učni pripomočki
|
Učni pripomočki pomagajo učitelju pri didaktični izpeljavi pouka. Delimo jih na: i) pomagala (npr. zapisnik, piščalka, računalnik, kamera, pametna ura, merilniki…), ii) nosilce informacij – učila (računalniški programi, aplikacije (na računalnikih, tablicah, merilnikih, pametnih urah), kartoni, plakati, knjige, e-gradiva …).
|
Slika 1
Drobni športni pripomočki (stojala, stožci, žoge, kolebnice, kiji, plavalne deske)
Foto: Gregor Jurak
Slika 2
Osebna športna oprema vadečih
Foto: Niko Slana
Slika 3
Merilnik srčne frekvence, ki ga uvrščamo pod merilno opremo
Foto: Niko Slana
Slika 4
Delno premakljiva športna naprava
Foto: Gregor Jurak
Slika 5
Učni pripomoček - učilo za lažje prenašanje informacij
Foto: Gregor Jurak
Slika 6
Klopi, švedska skrinja, šolske bradlje spadajo v kategorijo športna orodja
Foto: Tjaša Rojko
Še pojasnilo glede uporabe besede pripomoček. V praksi pogosto uporabljamo namesto slovenskega izraza pripomoček tujko rekvizit. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je pripomoček priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja8, športni pripomoček pa je pripomoček, kot so kij, žoga, obroč, ki se uporablja pri izvajanju športnih dejavnosti9. Ker imamo za besedo rekvizit ustrezen slovenski izraz, predlagamo njegovo dosledno uporabo v praksi.
Opomba. Avtorica naslovne slike je Tjaša Rojko.
Viri:
1Ilmarinen, J. (2006). Towards a longer worklife! Ageing and the quality of worklife in the European Union. Finnish Institute of Occupational Health.
2Mäkelä, K. in Hirvensalo, M. (2015). Work Ability of Finnish Physical Education Teachers. The Physical Educator, 72(Special Issue), 379‒393. DOI:10.18666/TPE-2015-V72-I5-6186.
3Johnson, S., Kraft, M. in Papay, J. (2011). How Context Matters in High-Need Schools: The Effects of Teachers’ Working Conditions on Their Professional Satisfaction and Their Students’ Achievement. Teachers College Record, 114(10). doi:10.1177/016146811211401004.
4Ma, X. in MacMillan, R. B. (1999). Influences of Workplace Conditions on Teachers' Job Satisfaction. Journal of Educational Research, 93(1), 39‒47. doi:10.1080/00220679909597627.
5Toropova, A., Myrberg, E. in Johansson, S. (2020). Teacher job satisfaction: the importance of school working conditions and teacher characteristics. Educational Review, 73(8), 1‒27. DOI: 10.1080/00131911.2019.1705247
6Kovač, M., Leskošek, B., Jurak, G. in Tul, M. (2021). The Self-Perceived Subject-Specific Professional Competencies of Slovenian Physical Education Teachers in Different Working Environments. Collegium Antropoogicum, 45(3), 215‒223. https://doi.org/10.5671/ca.45.3.5
7Jurak, G., Kolar, E., Kovač, M. in Bednarik, J. (2012). Management športnih objektov: od zamisli do uporabe. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
8Kovač, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje. Didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport.
9Pripomoček (b. d.). https://fran.si/iskanje?Query=pripomo%C4%8Dek
10Športni pripomoček (b. d.). https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/smucarski/iskalnik?iztocnica=%C5%A1p%C3%B3rtni%20pripom%C3%B3%C4%8Dek