Med socialne dejavnike, ki vplivajo na otrokovo gibalno dejavnost, uvrščamo tudi fizično okolje (dvorišča, gozd, igralnice, zunanja, igrišča, telovadnice), igre in igralne ter športne pripomočke. Te lahko tudi preoblikujemo in iz žoge naredimo raketo. Tako postane usvajanje metov še zanimivejše.
Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše,
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Avtorici Haywood in Getchell1 navajata, da na otrokov gibalni razvoj vplivajo trije sklopi dejavnikov: socialne okoliščine, psihosocialni dejavniki in otrokovo znanje. Med socialne okoliščine uvrščata fizično okolje (dvorišče, gozd, igrišče z igrali, igralnica, telovadnica), v katerem otrok odrašča, igre, v katere se vključuje, in pripomočke, ki jih pri tem uporablja. Z različnimi igrami in igralnimi ali športnimi pripomočki pridobiva gibalne izkušnje ter tako usvaja gibalne vzorce.1
Igrala in športni pripomočki so lahko dobro motivacijsko sredstvo za spodbujanje športnih dejavnosti. Otroci z velikim zanimanjem raziskujejo svoje okolje, preizkušajo najrazličnejše predmete (bodisi kamne, palice, vejice, storže ali podobne predmete, ki jih najdejo v naravi, ali pa elastike, žoge, obroče, ki jih imajo doma) in jih vključijo v svojo igro. Vsak pripomoček lahko dodatno spremenimo, npr. žogo preoblikujemo v raketo, napihljivega ali plavalnega črva v lopar. Ker otroci zelo radi mečejo predmete, je raketa zanimiva možnost, da se z njenim metom preizkušajo v tem, kako natančno jo vržejo v določen cilj ali kako dolg je njihov met.
Starši in učitelji se morajo zavedati, da je igra najboljši učitelj za življenje, torej se ob igri otroci najhitreje, najlažje in najučinkoviteje naučijo najrazličnejših spretnosti. Zato morajo ustvarjati pogoje za igro, kar pomeni, da je otrok veliko zunaj v naravi, na igriščih, pa tudi v telovadnici, pri tem pa so mu na voljo različni pripomočki. S tovrstnim raziskovanjem, npr. kako leti žoga, ki je »oblečena« v rutico, se skozi igro spontano razvijajo gibalni vzorci, ki so ključnega pomena za ustrezen gibalni razvoj otroka.
Številni avtorji1-3 navajajo, da je večje število gibalnih izkušenj v različnih okoljih in z različnimi pripomočki nujno za dober in širok gibalni razvoj otrok. Obenem pa poudarjajo, da je utrjevanje pravilne izvedbe gibalnih spretnosti lahko pomembnejše, kot pa izvajanje številnih dejavnosti, ki niso nadzorovane in pravilno izvedene.2 Prav meti so tiste gibalne spretnosti, kjer delajo otroci v začetnih stopnjah učenja veliko napak. Zato je prav, da jih naučimo, kakšen je pravilen položaj telesa pri zamahu in izmetu pripomočka. Mečejo lahko različne storže, različne žoge, seveda pa lahko pripomočke tudi preoblikujemo. Kaj če bi iz žoge naredili raketo, v telovadnici pa z obroči piramido, kar je na slikopisu za bralce revije Cicido prikazala Katarina Bizjak Slanič? Navodila, kako naj otrok pravilno vrže raketo, si lahko preberete v SLOfit prispevkih Meta od zgoraj in spodaj bosta otrokom delala manj težav, če bodo z žogicami nahranili pošast in Usvajanje gibalnih spretnosti z žogo.
Viri:
1 Haywood, K. M. in Getchell, N. (2009). Life span motor development (5th edition). Human Kinetics.
2 Ashy, M. H., Lee, A. M. in Landin, D. K. (1988). Relationship of practice using correct technique to achievement in motor skill. Joumal of Teaching in Physical Education, 7, 115–120.
3 Malina, R. M. (2004). Motor Development during Infancy and Early Childhood: Overview and Suggested Directions for Research. International Journal of Sport and Health Science, 2(1), 50–66.