Poskočno v poletje

prof. dr. Marjeta Kovač¹ in Katarina Bizjak Slanič²

¹Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
²OŠ Janka Glazerja, Ruše

Citiraj članek

Hitra ali eksplozivna moč nog je ena od človekovih gibalnih sposobnosti. Predstavlja sposobnost mišice ali mišičnih skupin, da razvije/jo čim večjo silo v čim krajšem mogočem času. Njene značilnosti smo predstavili v prispevku Z zabavnimi izzivi lahko izboljšujemo eksplozivno moč otrok. Danes vemo, da pomembno prispeva k zdravju, predvsem k ustvarjanju ustrezne kostne mase¹.  

In kakšna je eksplozivna moč naših otrok? Se še spomnite skoka v daljino z mesta, ki je del sklopa merskih nalog  športnovzgojni karton ‒ nacionalne zbirke podatkov o stanju telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti? Če je vaš otrok vključen tudi v MojSLOfit, brezplačno spletno aplikacijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, lahko njegove rezultate v posameznem razredu pogledate kadar koli kar prek spleta. Če imate svoje podatke iz časov, ko ste obiskovali osnovno šolo, ali/in ste vključeni v meritve SLOfit odrasli (in ste opravili merske naloge športnovzgojnega kartona), lahko svoje podatke iz otroštva oz. z meritev v odraslosti primerjate z rezultati vašega otroka. Velja si zapomniti, da je redno spremljanje telesne zmogljivosti z meritvami SLOfit pomembno vse življenje, saj je ključno za varno in učinkovito izboljšanje telesne pripravljenosti, ohranjanje zdravja ter preprečevanje poškodb vse od otroštva do pozne starosti. Spomladanske in jesenske termine meritev v različnih krajih po Sloveniji in povezave do prijav redno objavljamo na tej povezavi. 

Podatki o stanju eksplozivne moči med otroki niso spodbudni, saj je to ena od gibalnih sposobnosti, v kateri današnji otroci dosegajo slabše rezultate od tistih izpred več let (Preglednica 1). Prikazujemo podatke iz nacionalnih poročil, ki jih vsako leto pripravi raziskovalna skupina SLOfit.

Preglednica 1

Rezultati 6-do 9-starih fantov in deklet v skoku v daljino z mesta (v cm) v letih 2007, 2015 in 2025

Pogled na številke jasno kaže, da se rezultati tako fantov kot deklet v prikazanem obdobju slabšajo. Večje negativne razlike v rezultatih v opazovanem obdobju (med 2007 in 2025) so opazne pri nekoliko starejših otrocih in pri deklicah. Zaskrbljujoče? Da, a to pomeni, da je pomembno pravočasno ukrepati! Zato svetujemo, da otroci vključijo v vsakdanje gibanje čim več poskokov in skokov. Še posebej počitniški čas je primeren za spontano gibanje v družbi vrstnikov. Poskoki in skoki so del številnih športov (npr. atletike, gimnastike, košarke, nekaterih modernih plesov ipd.), vključimo pa jih lahko v otrokovo igro (kadar koli) z gibalnimi nalogami v različnih oblikah:

• z različnim načinom odriva in doskoka, npr. z enonožnim ali sonožnim odrivom, z enonožnim ali sonožnim doskokov in kombinacijo tega (enonožni odriv in sonožni doskok ali sonožni odriv in enonožni doskok; sonožni odriv in sonožni doskok; enonožni odriv in enonožni doskok); pri enonožnem odrivu naj se otrok odriva tako z levo kot desno nogo;
• na mestu ali v višino (prek ovire ali na višjo površino), daljino in globino;
• v cilj (na tleh narisan krog ali kvadrat; v obroč ipd.);
• v različne smeri (naprej, nazaj, v stran);
• z obrati ali različnimi položaji telesa med odrivom in doskokom;
• s posnemanjem skakanja različnih živali (npr. žabe, zajca, kenguruja);
• prek različnih ovir (palic, kolebnice, potokov, debel, ležečega ali čepečega prijatelja, brisače na plaži …) brez opore z rokami;
• naskok na različne predmete (npr. na zid, veliko deblo) z oporo z rokami ali preskok prek različnih ovir z oporo z rokami (npr. prek sklonjenega prijatelja, zidu, debla, skale ipd.);
• z različnimi, tudi nenavadnimi ovirami (v vrečah, skupaj s prijateljem v enem obroču, skupaj s prijateljem z zvezanimi nogami ipd.);
• z mnogoskoki (več nanizanih skokov v daljino, npr. troskok);
• s ponavljajočimi poskoki (skoki) na mestu (npr. s kolebnico, ristanc ipd.) ali v gibanju (tek s preskoki ovir ali tek s preskoki kolebnice ipd.);
• sovrstniško preizkušanje sposobnosti, kdo skoči dlje, višje, kdo preskoči oviro večkrat zapored … (otroci se lahko pomerijo tudi s starši);
• na skakalnem poligonu, kjer otrok na določeni razdalji opravi različne naloge, ki vključujejo (predvsem, ni pa nujno) poskoke in skoke.

V SLOfit nasvetih smo že predstavili številne ideje za skoke in poskoke (primer 1; primer 2; primer 3; primer 4; primer 5; primer 6; primer 7). Le poglejte si jih in jih uporabite! Nekaj novih idej, ki jih je pripravila profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič za bralce revije Ciciban, je predstavljenih v spodnjem slikovnem prikazu. Pa poskočno v poletje!

Literatura:

¹Karlsson, M. K. in Rosengren, B. E. (2020). Exercise and Peak Bone Mass. Current Osteoporosis Reports, 18(3), 285-290. doi: 10.1007/s11914-020-00588-1. PMID: 32249382; PMCID: PMC7250943.
²Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2007). Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2006/2007. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Porocilo_SVK_06-07.pdf?ver=2025-07-31-144146-023
³Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B. in Jurak, G. (2015). SLOfit 2015 - analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2014/2015. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Porocilo_SLOfit_14-15.pdf?ver=2025-07-31-145210-810
⁴Starc, G., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2025). ŠVK 2025. Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2024/25. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://www.slofit.org/Portals/0/Porocilo_2025_1.pdf