Planinski izlet ni samo hoja

Urška Stritar, upokojena prof. soc. ped., avtorica planinske vodniške literature in planinskih delovnih zvezkov za otroke

Citiraj članek

Temeljita priprava resnično veliko pripomore k uspešni izvedbi družinskega izleta. Dobro se je ravnati po pravilu, da pri izbiri cilja lahko sodelujejo vsi družinski člani, pri odločitvi kam in kako pa odločajo odrasli člani družine. Starši oz. skrbniki morajo cilj prilagoditi svojim potomcem, posebno pozornost pa namenijo najšibkejšemu članu svoje male skupnosti. Običajno je to najmlajši otrok, ki hribovske izkušnje pridobiva korak za korakom. Včasih na dogajanje vplivajo tudi prevelike obremenitve posameznikov, slabše počutje, nemotiviranost in stresno življenje napolnjenih vsakdanov.

Natančnih navodil, kako naj izlet poteka, ni. Pomagajo trije okvirni napovedniki: čas hoje (koliko ur hoje), višinska razlika od izhodišča do cilja in dolžina prehojene poti. Predšolski otroci in mlajši šolarji naj se podajo na pot, ki traja od dve do štiri ure, premagajo naj od 200 do 500 višinskih metrov in prehodijo od dva do osem km. Z leti se povečujejo tudi zmožnosti otrok, tako da lahko odrasli  postopoma povečujejo obremenitve svojih potomcev. Vsekakor pa izlet z otroki terja več časa, kot je napisano v planinskih vodnikih in v številnih spletnih informacijah. 

Na sam potek vplivajo tudi individualne razlike mladih hribovcev. Nekaterim skoraj nikoli ne zmanjka energije, spet drugi se »vlečejo« navzgor kot megla. Ob tem potrebujejo tudi veliko spodbud in podpore, da končno prispejo na cilj. Če ima izlet več etap, se udeleženci včasih razdelijo v več skupin. Utrujeni in manj motivirani lahko z enim odraslim ostanejo npr. v koči, bolj zagnani pa lahko nadaljujejo do vrha. Kasneje se lahko spet združijo in se skupaj odpravijo nazaj v dolino. Pri povratku je pametno izbrati lažjo različico, če ta obstaja. Pri hoji navzdol so običajno mladi pohodniki že precej utrujeni in zato manj pazljivi.

Za varnost morajo skrbeti odrasli člani družine. Po potrebi opozarjajo na ovire in nevarnosti, nudijo fizično pomoč in poskrbijo za varovanje na izpostavljenih mestih. Zavedati se morajo tudi pomembne vloge pri spodbujanju učenja mladih pohodnikov ter ves čas predstavljajo vzor pri varovanju in spoštovanju okolja (npr. pri ravnanju s smetmi, primerni jakosti glasu, opazovanju živali in njihovem ravnanju ...).

Tu je nekaj ugotovitev oziroma nasvetov, ki lahko pomagajo na sprehodih in izletih v naravo z otroki:  

• otroci hoje ne marajo, zdi se jim dolgočasna. Pogosta so vprašanja: ali je še daleč, koliko časa še, a bomo kmalu gor …?;
• bolj kot cilj je za otroke pomembno dogajanje na poti (počitki, dobra malica, zanimive dejavnosti, manjše nagrade, vpis v knjigo na vrhu ...).  Izbranemu cilju  se  zlahka  odpovedo;  
• le redko se besedno navdušujejo nad lepotami okolja. Vznemirjenost kažejo  z večjo jakostjo glasu in intenzivnim gibanjem: s tekom, poskakovanjem, valjanjem …;
• na koncu izleta so običajno ponosni na svoj trud in dosežek (Slika 1). Radi se pohvalijo, kje so bili, kaj so videli, kaj so doživeli …    

Slika 1

Ponos na vrhu

Foto: Kaja Stritar

Obstajajo preizkušena ravnanja^1,2, kako spodbujati otroke med hojo. Tu je nekaj »receptov« za to:

• popestritev gibanja: zahtevnejša hoja navzgor in navzdol (po koreninah, kamniti stezi, blatu, nižji snežni odeji  ter grušču …),  hoja s pomočjo uporabe rok na zahtevnejšem terenu (po vseh štirih), lovljenje ravnotežja po požaganih hlodih in štorih, preskakovanje potokov, plezanje po manjših kamnih ali skalah, plazenje pod podrtim drevjem, plezanje po drevju, ciljanje, preskakovanje potokov, tek po ravnem ...;
• iskanje zaklada z navodili, reševanjem zanimivih nalog in nagrado na koncu iskanja;  
• iskanje gozdnega ali gorskega škrata (Slika 2);
• poslušanje pravljic⁴,  zgodb, obnov knjig ali vsebin filmov, resničnih doživljajev …;
• izmišljanje pravljic, zgodb rim, pesmi ...;
• reševanje in izmišljevanje ugank, matematičnih in logičnih problemov za otroke in odrasle;
• pogovori o zanimivih temah, ki jih izberejo otroci ali odrasli;
• snovanje načrtov za naprej;  
• spoznavanje in prepoznavanje dreves;
• nabiranje plodov (npr. borovnice, jagode, maline, robidnice, divji kostanj, kostanj);
• spoznavanje gob (nabirajo jih le odrasli);
• spoznavanje in prepoznavanje rastlin (npr. cvetlic, zelišč …)⁷;
• srečevanje z domačimi živalmi (npr. krave, ovce, koze na paši);
• srečevanje in opazovanje gozdih živali (mravlje, polži, močeradi, klopi, krti, miške … );
• iskanje sledov živali – odtisi v blatu ali v snegu ⁵;
• srečevanje s kačami in pogovor o strahu pred njimi; 
• srečanje in pravilno ravnanje s psi tujih lastnikov;
• spoznavanje in opazovanje gorskih živali (npr. gams, kozorog, svizec ...)⁵;
• orientiranje  v prostoru (smeri neba, uporaba zemljevida in pripomočkov, ko sta kompas, GPS);
• zgrešitev prave poti, klic na pomoč, zapomnitev  telefonske številke 112 – GRS ^5,8 …;
• prva pomoč pri žuljih, poškodbah, odstranjevanju klopov, pikih žuželk, padcih …;
• prepoznavanje pokrajine, krajev in vzpetin v okolju (pod nami, nad nami, okoli nas);
• fotografiranje in snemanje videoposnetkov;
• vpisovanje v knjige na vrhovih in odtisi žigov v dnevnik;
• ravnanje s smetmi, z odpadki;
• varovanje okolja (hoja po utrjeni stezi, lomljenje vej, metanje in valjenje kamnov)⁶;
• srečevanje z drugimi pohodniki (pozdrav, pogovor)⁶;
• …

Slika 2

Poglej, poglej, gozdni škrati

Foto: Urška Stritar

Brez dvoma bivanje v neokrnjeni naravi koristi vsem članom družine. Izlet namreč ni le hoja, ampak skupek različnih imenitnih zasluženih »nagrad«, ki so si jih člani družine prislužili vsak zase. Pri tem so imeli čas drug za drugega in se povezovali med seboj. Čeprav v dogajanje občasno posežejo manj prijetno pritoževanje, jok, trma in kljubovanje, se običajno na koncu vse dobro konča. Res lepo pa se je na koncu dneva vrniti domov – vsi  prijetno utrujeni, a ne izčrpani.

Opomba. Avtorica naslovne slike je Urška Stritar. 

Litertaura:

¹Stritar, U. in Stritar, A. (2019). Z otroki v gore. Družinski izleti. Sidarta.
²Gorišek, G. (2019). Gorniška potepanja z otroki. Mladinska knjiga.
³Drab, J. ( 2022). Osnove planinstva: z znanjem varneje v gore. Planinska zveza Slovenije.
⁴Cerar, I. (2021). Pravljične poti brez meja. Sidarta.
⁵Stritar, U., Usar, K., Marovt, N. in Stritar Kučuk, M. (2015). Planinski zabavnik 1. Planinska zveza Slovenije.
⁶Stritar, U., Usar, K. in  Pevec, E. (2018). Planinski zabavnik 2. Planinska zveza Slovenije.
⁷Kovač. P. (2022). Zelišča male čarovnice. Mladinska knjiga.
⁸Planinska zveza Slovenije. (2023). Preventivni nasveti pred nesrečami, prva pomoč v gorah in priprave na poletno planinsko sezono. https://pzs.si/novice/16386-preventivni-nasveti-pred-nesrecami-prva-pomoc-v-gorah-in-priprave-na-poletno-planinsko-sezono/