Ples je prisoten v vseh učnih načrtih za predmet, ki ga v Sloveniji v osnovni šoli imenujemo šport. Že pred več kot sto leti so se otroci v šoli srečevali z ljudskimi plesi, danes pa naj bi učenci poznali in se preizkusili v različnih plesih. Plesni strokovnjaki menijo, da se naj v prvih treh letih šolanja naučijo zaplesati vsaj pet preprostih otroških in pet ljudskih plesov.
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Številne prednosti plesa za otrokov telesni, spoznavni in socialni razvoj so že opisane v različnih SLOfit nasvetih. Ker raziskovalci ugotavljajo izjemen vpliv plesa na telesno zmogljivost mladih, razvoj njihovih ritmičnih sposobnosti, njihovo socializacijo, samozavedanje, ustvarjalnost in lastno izražanje, pa tudi na samozavest pri javnem nastopanju, mora biti vključen v šolske programe. V zadnjem desetletju pa spoznavamo tudi neprecenljivo vlogo plesa pri ohranjanju kognitivnih in telesnih funkcij starejše populacije, kar je še en pomemben razlog za poučevanja plesa v vseh letih šolanja učencev in dijakov.
Vse to zahteva danes premišljeno vključevanje plesa v učne načrte za predmet šport/športna vzgoja. V učnih načrtih za predmet, ki se je imenoval od uvedbe v predmetnik najprej telovadba, pred drugo svetovno vojno telovadba po sokolskem sistemu, takoj po drugi svetovni vojni fizkultura po takratnem sovjetskem zgledu, kasneje pa telesna vzgoja, nato športna vzgoja in danes, precej neposrečeno in s politično voljo, v osnovni šoli šport, se je ples pojavljal različno.
V začetku uvedbe obveznega šolanja plesa sploh ni bilo v šolskem programu1, nato pa so bila v obdobju pred drugo svetovno vojno (ko je bilo ozemlje današnje Slovenije del Avstro-Ogrske monarhije, nato pa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kasneje kraljevine Jugoslavije) v programih t. i. kola2. Ti ljudski plesi so bili namenjeni najprej samo dekletom, za njih pa predmet sploh ni bil obvezen. Tudi poimenovanja kol so bila različna: proste oblike kola3,4, poskočno kolo5, narodne igre (plesi)6, pa samo kola, ki pa so jih učenke izvajale skupaj z narodnimi in junaškimi pesmimi7,8. Učni načrti niso natančno navajali, katera kola oziroma plese naj bi izvajale deklice.
Po drugi svetovni vojni so bile v učnih načrtih plesne vsebine vključene med ritmično telovadbo, nato pa so avtorji učnih načrtov začeli ločiti ritmiko in plese9. Tudi poimenovanja so bila različna: narodni plesi, krajevni ljudski plesi in igre, Titovo kolo10, nato ljudsko kolo s petjem11, učitelji pa naj bi te vsebine posredovali v sklepnem delu učne ure11. Vse do leta 1962 so bili v programu osnovne šole le ljudski plesi12. V učnem načrtu, sprejetem leta 1962, se prvič pojavijo za učence 6., 7. in 8. razreda poleg ljudskih tudi družabni plesi13. Enako umestitev zasledimo v učnem načrtu, sprejetem leta 1973.14
V učnem načrtu iz leta 198415 se pojavi ples med zapisanimi cilji: »zadovoljevanje potrebe po igri, lepoti in skladnosti gibanja v naravi ter oblikovanje odnosa do ljudskih izročil, gibalnega ustvarjanja in plesa«, ni pa navedenih vsebin, obenem pa v didaktičnih navodilih avtorji navajajo: »Učitelj v pouk telesne vzgoje vključuje posamezne elemente splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zdravstvene vzgoje in prve pomoči, varstvo okolja ter prometne in poklicne ter plesne vzgoje.«
Učni načrt, potrjen leta 199816, uvaja ples v vsa tri vzgojno-izobraževalna obdobja takrat na novo zasnovane devetletke. Tematski sklop se imenuje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju plesne igre, v drugem in tretjem pa ples. Enako poimenovanje najdemo tudi v posodobljenem učnem načrtu za športno vzgojo iz leta 201117. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bi učenci izvajali gibanja v različnem ritmu ob glasbeni spremljavi, posnemali naj bi najrazličnejše predmete, živali, pojave in pojme v naravi, izražali svoje občutke in razpoloženja z gibanjem, samostojno gibalno ustvarjali na različne teme ter zaplesali tri otroške in pet preprostih ljudskih plesov17.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bi zaznali ritem v gibanju, poznali pomen takta in tempa v gibanju ter zaplesali izbrane otroške, ljudske ter osnovne korake treh družabnih plesov svetovnega plesnega programa. Spoznali naj bi tudi osnove plesnega bontona. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bi na šolski prireditvi sproščeno zaplesali štiri družabne (standardne in latinsko-ameriške) plese, se srečali z elementi sodobnega plesa in džeza, tako da znajo pozicije, kombinacije v prostoru in skoke povezati v lažjo koreografijo. Pri plesu pa naj bi upoštevali plesni bonton 17.
Za prvo spoznavanje s plesom je Katarina Bizjak Slanič v prispevku za revijo Ciciban prikazala otrokom različne plese: od baleta, ljudskih in družabnih plesov do hiphopa z namenom, da spoznajo raznovrstnost plesnega izražanja. V šoli pa bodo pri pouku športa spoznali različne plesne igre. Starši, povprašajte jih, kaj so se vaši otroci naučili. Če je mogoče, jih peljite tudi na kakšno plesno predstavo. Številne so namenjene prav otrokom.
Opomba: Naslovna slika je iz spletne strani Shutterstock
Viri:
1Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem. (1968). Slovenski šolski muzej.
2Kompara, A. (2006). Gimnastika v učnih načrtih športne vzgoje osnovnih in srednjih šol do leta 1941 [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport].
3Učni načrt za šestrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. (1896). Kein & Comp.
4Učni načrt za sedemrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. (1896). Kein & Comp.
5Učni načrt za telovadbo na petrazrednih dekliških ljudskih šolah (Ženska deca od 6. do 11. leta). (1921). Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani.
6Učni načrt (nastavni program) za I., II., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. (1926). Državna štamparija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7Učni načrt za štiri šolska leta osnovne šole. (1932). Uradno neobjavljen, Beograd.
8Začasni učni načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji. (1932). Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
9Due, J. (2016). Didaktična navodila v učnih načrtih za športno vzgojo [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport].
10Učni načrt za nižje razrede osnovnih šol. (1946). Državna založba Slovenije.
11Učni načrt za osnovne šole, nižje razrede sedemletk in višje osnovne šole (1948). Državna založba Slovenije.
12Objave sveta za prosveto in kulturo LRS (1953). Izvršni svet ljudske skupščine LRS.
13Predmetnik in učni načrt za osnovne šole (1962). Zavod za napredek šolstva LR Slovenije.
14Križnar, I., Beslič, J., Bizjak, U., Erbežnik, D., Erznožnik, M., Glonar, J.,... Ulaga, D. (1973). Osnovna šola: Vsebine vzgojnoizobraževalnega dela. Zavod za šolstvo SRS.
15Strel, J., Rozman, M., Pirc, M., Vauhnik, J., Ferjan, M., Pezdič, J. in Križnar, I. (1984). Predmetnik in učni načrt osnovne šole. Zavod SRS za šolstvo.
16Kovač, M. in Novak, D. (1998). Učni načrt - športna vzgoja. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zavod za šolstvo Republike Slovenije.
17Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, N., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_sportna_vzgoja.pdf