X
GO

Nasveti za posamezne gibalne sposobnosti so v pripravi. V vmesnem času priporočamo branje naslednjih prispevkov:

Kako lahko starši sami pomagate otroku izboljšati telesni fitnes?  

 Tudi starši lahko vplivajo na aerobno vzdržljivost otrok

Kako naj starši zagotovijo varno igro otrok?

Preprosto miganje

 

16jun

Zakaj je tako pomembno, da se otrok oz. mladostnik čim več giba?

Greste ob prvi priložnosti z otrokom v naravo, na svež zrak in veliko dozo gibanja? Obiskuje vaš najstnik športne dejavnosti? Potem uspešno kljubujete dejstvu, da se današnji otroci in mladostniki vse manj spontano gibajo, in vsem posledicam, ki pritičejo zraven.

prof. dr. Gregor Jurak, doc. dr. Maroje Sorić, prof. dr. Marjeta Kovač, doc. dr. Gregor Starc, asist. dr. Vedrana Sember 
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja  

 

Začne se doma… 

Skrb za redno gibalno udejstvovanje otrok je primarno domena staršev, saj otroci starše opazujejo, posnemajo in se od njih tudi učijo. Družina igra torej pomembno vlogo pri oblikovanju pozitivne ali negativne naravnanosti do gibalne dejavnosti in otrokovih tovrstnih navad1. Poleg staršev ima pomembno vlogo tudi vzgojno-izobraževalni sistem, ki bi naj pomagal, da otroci in mladostniki postanejo gibalno-izobražene osebe2.   

Ker se otroci in mladostniki zaradi drugačnega načina preživljanja prostega časa gibajo manj, v državah razvitega sveta zaznavamo porast prekomerne prehranjenosti že pri najmlajših3 in manjšo gibalno učinkovitost otrok in mladih4 (Starc idr., 2017). Zato se pri njih v večji meri pojavljajo obolenja, povezana s pomanjkanjem gibanja in z neprimerno prehrano5, ki sicer niso značilna za mladostnike (sladkorna bolezen, osteoporoza)6

V zadnjih 40-ih letih se je globalno gledano debelost med otroci povečala za osemkrat, v Sloveniji pa za približno desetkrat7. S pomočjo intervencije Zdrav življenjski slog, ki poteka na približno tretjini slovenskih osnovnih šol, sicer od leta 2011 dalje beležimo pozitivni trend tako pri prekomerni prehranjenosti kot pri gibalni učinkovitosti8. Pomembno pa je opazovati razpršenost skrajnih skupin, ne le povprečja. Tako npr. v Sloveniji beležimo štirikratno povečanje števila morbidno debelih otrok in mladostnikov osamosvojitve dalje. Skozi ŠVK podatke ugotavljamo tudi, da imajo fantje ob koncu srednje šole za 20% manj mišične moči v rokah in ramenskem obroču kot ob osamosvojitvi Slovenije9. Po drugi strani so dekleta bolj zmogljiva10

Poleg tega imajo malčki težave pri oblikovanju temeljnih gibalnih vzorcev, če nimajo dovolj možnosti za gibanje. Ti so podlaga za kasnejše usvajanje zapletenejših gibanj in vključevanje v športno vadbo. Zaradi pomanjkanja gibanja in pretežno sedečega načina življenja imajo današnji otroci in mladina tudi več težav z ustrezno telesno držo

Zaradi vsega navedenega je zelo pomembno je, da poznamo pomen gibalne dejavnosti, kot enega ključnih dejavnikov življenjskega sloga otrok in mladine11,12. V nadaljevanju opisujemo številne znanstveno dokazane koristi gibalne dejavnosti na telesno, duševno in socialno zdravje otrok in mladostnikov, njihov spoznavni razvoj ter vedenje.

zakajjepomembno2 

Za boljše telesno zdravje

Redno gibalno udejstvovanje prek več mehanizmov zmanjša obolevnost in smrtnost13,14. Z redno gibalno dejavnostjo lahko posameznik zmanjša telesno težo, zboljša uravnavanje maščob v krvi15, zmanjša količino telesnega maščevja16, dviguje raven varovalnega holesterola (HDL) in niža raven škodljivega holesterola (LDL)17. Izboljša se tudi občutljivost telesa na inzulin18, zniža krvni tlak18 in poveča kostna gostota19

Že zmerna telesna dejavnost v kombinaciji z uravnoteženo zdravo prehrano zmanjša možnosti za nastanek diabetesa tipa 2 za kar 50 do 60 %20. Zdravstvene koristi naporne telesne dejavnosti so še večje. 

Ustrezne gibalne navade pomembno vplivajo na življenjski slog in zdravje v odraslosti. Dejaven življenjski slog pomembno prispeva k preprečevanju debelosti pri mladostnikih21, kar hkrati zmanjšuje smrtnost pri odraslih22

Zdrav odnos do gibalnega udejstvovanja se razvija že v otroštvu do 12. leta, gibalno dejavni otroci pa so kasneje tudi gibalno dejavni mladostniki in odrasli 23,24,25.

Srčno-dihalna ali aerobna vadba ter vadba za mišično moč sta izjemno pomembni tudi pri kronično bolnih otrocih in mladostnikih, saj zmanjšujeta utrujenost in izboljšujeta kakovost njihovega življenja.

Za boljši spanec

Redna zmerno do visoko intenzivna telesna dejavnost je povezana z boljšim spanjem ter manjšim tveganjem za nespečnost in ostale motnje spanja26. Po telesni vadbi se kakovost spanja izboljša, in skrajša se čas, da zaspimo po odhodu k spanju27. Posebno velik učinek ima vadba na prostem preko dneva, treba pa je poudariti, da tudi v nasprotju z razširjenim mišljenjem, ni dokazov, da telesna vadba pozno zvečer slabo deluje na spanje mladih zdravih oseb28.

zakajjepomembno3

Proti stresu, anksioznosti in depresiji

Redno telesno udejstvovanje je izredno pomembno pri zmanjševanju stresa (mehanizem za boj proti stresu), anksioznosti in depresije29,30,31,32. Gibalno bolj dejavni in učinkoviti otroci imajo namreč višjo samopodobo30. Posebno ugodno na duševno zdravje otroka vpliva aerobna vadba, saj zmanjšuje depresijo in anksioznost ter izboljšuje otrokovo razpoloženje in samospoštovanje31,32

Antidepresivni učinek redne telesne dejavnosti je primerljiv z nekaterimi močnimi antidepresivi. Najmanj 30 minut gibanja dnevno 3 do 5 dni na teden močno zmanjša simptome depresije33,34,35

Med intenzivno telesno vadbo se poveča sproščanje endorfinov – hormonov dobrega počutja36. Zato se počutimo boljše, kar doprinese tudi k naši višji samozavesti. Tudi mladostniki, ki s telesno dejavnostjo ne izgubijo odvečne telesne maščobe, povečajo moči ali izboljšajo kondicije, se ob ustrezni telesni vadbi v svojem telesu počutijo tako dobro kot njihovi gibalno bolj dejavni vrstniki37

zakajjepomembno4

Za zdrav življenjski slog

Z redno športno vadbo mladi privzemajo prvine zdravega življenjskega sloga. Gibalno bolj dejavni otroci so na splošno bolj dejavni ter so se pripravljeni spoprijeti z različnimi vsakodnevnimi obremenitvami38, redkeje pa posegajo po tobačnih izdelkih in alkoholu10,17

Za boljše vključevanje v družbo 

S sodelovanjem v skupini, ki je značilno za vrsto oblik športnega in gibalnega udejstvovanja, otroci in mladostniki pridobivajo ustrezne socialne spretnosti in samozavest39. Naučijo se vključevati v skupino in sodelovati z drugimi. Izjemni so tudi vplivi športne vadbe na čustveni razvoj, saj sodelovanje v igri, premagovanje samega sebe, zmaga ali poraz na tekmovanju ipd. povzročajo različna, precej močna čustvena doživetja in odzive posameznika40

Čeprav lahko šport povečuje tudi raven posameznih oblik agresivnosti, to ni vedno nujno slabo, nasprotno, ob primernem vodenju športne vadbe ima lahko tudi pozitivne učinke. 

Športna vadba zahteva dejaven pristop k okolju, ki se kaže v podjetnosti, dinamičnosti in pripravljenosti za spoprijemanje z ovirami in obremenitvami vseh vrst. To pa je pogoj za konstruktivno uveljavitev, temelj samorealizacije in nujna spodbuda za vstop v svet odraslosti39. Otroci in mladostniki lahko dobijo takšne spodbudne izkušnje s konstruktivno agresivnostjo in zdravo samouveljavitvijo prek šolskih športnih tekmovanj, ki so pomembna nadgradnja športne vzgoje. S pravilno vodenim procesom lahko otrok oziroma mladostnik razvija svojo samozavest, saj dobiva občutek, da je odvisen predvsem od lastnega prizadevanja, hkrati pa zna ovrednotiti svoje sposobnosti in omejitve40. Spoštovanje pravil poštene igre, razumevanje in spoštovanje različnosti udeležencev tekmovanja, sposobnost prenašanja porazov in kritičnost ob zmagah pa vplivajo tudi na moralni razvoj otroka in mladostnika41,42.

Za boljši spoznavni razvoj in učne dosežke 

Z zmerno in visoko intenzivno telesno dejavnostjo otrokom zagotovimo ustrezno nevrogenezo (povezovanje med možganskimi celicami in nastajanje novih ter izboljševanje predelave informacij), ki sploh omogoči, da se naučijo in trajno pomnijo učno snov. Brez telesne dejavnosti je razvoj kognitivnih procesov neučinkovit. Telesna dejavnost namreč izboljšuje prekrvavljenost možganov in na ta način izboljšuje možganski krvožilni sistem. Telesna dejavnost tudi izjemno poveča koncentracijo neurotropina BDNF, ki spodbuja rast nevronov – možganskih živčnih celic43, dokazano pa izboljšuje tudi mikrostrukturo možganske beline, ki je ključna za hiter pretok informacij med možganskimi regijami in višjimi kognitivnimi centri44. Ustrezna telesna dejavnost tako pomembno vpliva na učenje in boljšo pozornost na učno snov45,46. V odrasli dobi gibanje preprečuje pešanje kognitivnih sposobnosti in zavira demenco, saj stimulira dele možganov, ki so povezani s spominom in učenjem47,48

Že 20-minutna aerobna dejavnost vpliva na boljšo pozornost na učno snov in posledično na boljšo učno uspešnost.  

zakajjepomembno5

Vir: Hillman et al., 2009 

Za boljše družinske odnose 

Športno ali gibalna dejavnost je idealna priložnost za družinsko dejavno preživljanje prostega časa v naravi. Poleg vseh že naštetih koristi bo to tudi dragocena naložba v boljše družinske odnose. 

Viri:
1 Sergeev, M. I., Stolyarov, V. I., & Gendin, A. M. (1988). The Role of the Family in the Physical Education of Preschool Children. International Review for the Sociology of Sport, 23(2), 153-166.
2 Hardman, K., & Marshall, J. (2005). Update on the state and status of physical education world-wide. 2nd World Summit on Physical Education, Magglingen, Switzerland, 2–3 December 2005.
3 NCD-Risk Factor Collaboration (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128· 9 million children, adolescents, and adults. The Lancet, 390(10113), 2627-2642.
4 Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M., & Jurak, G. (2017). SLOfit 2017 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport. 
5 Ekelund, U., Anderssen, S. A., Froberg, K., Sardinha, L. B., Andersen, L. B., Brage, S., & European Youth Heart Study Group. (2007). Independent associations of physical activity and cardiorespiratory fitness with metabolic risk factors in children: the European youth heart study. Diabetologia, 50(9), 1832-1840.
6 Duncan, G. E., Li, S. M., & Zhou, X. H. (2004). Prevalence and trends of a metabolic syndrome phenotype among US adolescents, 1999–2000. Diabetes care, 27(10), 2438-2443.
7 NCD-RisC. (2017). Country Profile Data Visualisations. Retrieved 15.06.2018 from http://ncdrisc.org/country-profile.html
8 Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B., Sorić, M., Kovač, M., Sember, V., & Strel, J. (2017). Dediščina SLOfit-a oz. športnovzgojnega kartona. Sport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprasanja Sporta, 65.
9 Strel, J., Leskošek, B., Starc, G., Jurak, G., & Kovač, M. (2017). Fantje so v povprečju manj gibalno učinkoviti, kot so bili leta 1990, dekleta pa bolj. Sport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprasanja Sporta, 65.
10 Kovač, M., Leskošek, B., Strel, J., & Jurak, G. (2013). Razlike v telesni zmogljivosti slovenskih srednješolcev. Sport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprasanja Sporta, 61.
11 Janssen, I., & LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International journal of behavioral nutrition and physical activity, 7(1), 40
12 Tremblay, M. S., LeBlanc, A. G., Kho, M. E., Saunders, T. J., Larouche, R., Colley, R. C., ... & Gorber, S. C. (2011). Systematic review of sedentary behaviour and health indicators in school-aged children and youth. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 8(1), 98.
13 Blair, S. N., Kohl, H. W., Barlow, C. E., Paffenbarger, R. S., Gibbons, L. W., & Macera, C. A. (1995). Changes in physical fitness and all-cause mortality: a prospective study of healthy and unhealthy men. Jama, 273(14), 1093-1098.
14 Haskell, W. L., Leon, A. S., Caspersen, C. J., Froelicher, V. F., Hagberg, J. M., Harlan, W., ... & Washburn, R. A. (1992). Cardiovascular benefits and assessment of physical activity and physical fitness in adults. Medicine and science in sports and exercise, 24(6 Suppl), S201-20.
15 Leon, A. S., & Sanchez, O. A. (2001). Response of blood lipids to exercise training alone or combined with dietary intervention. Medicine & Science in Sports & Exercise, 33(6), S502-S515.
16 Kromhout, D., Bloemberg, B., Seidell, J. C., Nissinen, A., & Menotti, A. (2001). Physical activity and dietary fiber determine population body fat levels: the Seven Countries Study. International journal of obesity, 25(3), 301.
17 Sasaki, J., Shindo, M., Tanaka, H., Ando, M., & Arakawa, K. (1987). A long-term aerobic exercise program decreases the obesity index and increases the high density lipoprotein cholesterol concentration in obese children. International journal of obesity, 11(4), 339-345.
18 Mark, A. E., & Janssen, I. (2008). Dose-response relation between physical activity and blood pressure in youth. Medicine and science in sports and exercise, 40(6), 1007-1012.
19 Whalen, R. T., Carter, D. R., & Steele, C. R. (1988). Influence of physical activity on the regulation of bone density. Journal of biomechanics, 21(10), 825-837.
20 Wing, R. R., Goldstein, M. G., Acton, K. J., Birch, L. L., Jakicic, J. M., Sallis, J. F., ... & Surwit, R. S. (2001). Behavioral science research in diabetes: lifestyle changes related to obesity, eating behavior, and physical activity. Diabetes care, 24(1), 117-123.
21 Steinberger, J., Daniels, S. R., Eckel, R. H., Hayman, L., Lustig, R. H., McCrindle, B., & Mietus-Snyder, M. L. (2009). Progress and challenges in metabolic syndrome in children and adolescents: a scientific statement from the American Heart Association Atherosclerosis, Hypertension, and Obesity in the Young Committee of the Council on Cardiovascular Disease in the Young; Council on Cardiovascular Nursing; and Council on Nutrition, Physical Activity, and Metabolism. Circulation, 119(4), 628-647.
22 Janssen, I., & LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International journal of behavioral nutrition and physical activity, 7(1), 40.
23 Gådin, K. G., & Hammarström, A. (2002). Can school-related factors predict future health behaviour among young adolescents?. Public Health, 116(1), 22-29.
24 Starc, G., & Strel, J. (2011). Tracking excess weight and obesity from childhood to young adulthood: a 12-year prospective cohort study in Slovenia. Public health nutrition, 14(1), 49-55.
25 Malina, R. M. (1996). Tracking of physical activity and physical fitness across the lifespan. Research quarterly for exercise and sport, 67(sup3), S-48.
26 Lang, C., Brand, S., Feldmeth, A. K., Holsboer-Trachsler, E., Pühse, U., & Gerber, M. (2013). Increased self-reported and objectively assessed physical activity predict sleep quality among adolescents. Physiology & behavior, 120, 46-53.
27 Kalak, N., Gerber, M., Kirov, R., Mikoteit, T., Yordanova, J., Pühse, U., ... & Brand, S. (2012). Daily morning running for 3 weeks improved sleep and psychological functioning in healthy adolescents compared with controls. Journal of Adolescent Health, 51(6), 615-622.
28 Youngstedt, S. D., Kripke, D. F., & Elliott, J. A. (1999). Is sleep disturbed by vigorous late-night exercise?. Medicine and science in sports and exercise, 31(6), 864-869.
29 Camacho, T. C., Roberts, R. E., Lazarus, N. B., Kaplan, G. A., & Cohen, R. D. (1991). Physical activity and depression: evidence from the Alameda County Study. American journal of epidemiology, 134(2), 220-231.
30 Paffenbarger, R. S., Lee, I. M., & Leung, R. (1994). Physical activity and personal characteristics associated with depression and suicide in American college men. Acta Psychiatrica Scandinavica, 89(s377), 16-22.
31 Glenister, D. (1996). Exercise and mental health: a review. Journal of the Royal Society of Health, 116(1), 7-13.
32 Hassmen, P., Koivula, N., & Uutela, A. (2000). Physical exercise and psychological well-being: a population study in Finland. Preventive medicine, 30(1), 17-25.
33 Tremblay, M. S., Inman, J. W., & Willms, J. D. (2000). The relationship between physical activity, self-esteem, and academic achievement in 12-year-old children. Pediatric exercise science, 12(3), 312-323.
34 Dunn, A. L., Trivedi, M. H., Kampert, J. B., Clark, C. G., & Chambliss, H. O. (2005). Exercise treatment for depression: efficacy and dose response. American journal of preventive medicine, 28(1), 1-8.
35 Wipfli, B. M., Rethorst, C. D., & Landers, D. M. (2008). The anxiolytic effects of exercise: a meta-analysis of randomized trials and dose–response analysis. Journal of Sport and Exercise Psychology, 30(4), 392-410.
36 Schwarz, L., & Kindermann, W. (1992). Changes in β-endorphin levels in response to aerobic and anaerobic exercise. Sports Medicine, 13(1), 25-36.
37 Schneider, M., Dunn, A., & Cooper, D. (2009). Affect, exercise, and physical activity among healthy adolescents. Journal of Sport and Exercise Psychology, 31(6), 706-723.
38 Hallal, P. C., Victora, C. G., Azevedo, M. R., & Wells, J. C. (2006). Adolescent physical activity and health. Sports medicine, 36(12), 1019-1030.
39 Calfas, K. J., & Taylor, W. C. (1994). Effects of physical activity on psychological variables in adolescents. Pediatric exercise science, 6(4), 406-423.
40 Biddle, S. J. (2003). Emotion, mood and physical activity. In Physical activity and psychological well-being (pp. 75-97). Routledge.
41 Eccles, J. S., & Barber, B. L. (1999). Student council, volunteering, basketball, or marching band: What kind of extracurricular involvement matters?. Journal of adolescent research, 14(1), 10-43.
42 Kavussanu, M., & Roberts, G. C. (1998). Motivation in physical activity contexts: The relationship of perceived motivational climate to intrinsic motivation and self-efficacy. Journal of Sport and Exercise Psychology, 20(3), 264-280.
43 Pencea, V., Bingaman, K. D., Wiegand, S. J. in Luskin, M. B. (2001). Infusion of brain-derived neurotrophic factor into the lateral ventricle of the adult rat leads to new neurons in the parenchyma of the striatum, septum, thalamus, and hypothalamus. The Journal of Neuroscience, 21(17), 6706-6717.
44 Chaddock-Heyman, L., Hillman, C. H., Cohen, N. J. in Kramer, A. F. (2014). III. The importance of physical activity and aerobic fitness for cognitive control and memory in children. Monographs of the Society for Research in Child Development, 79(4), 25-50. 
45 Hillman, C. H. Pontifex, M. B., Raine, L. B., Castelli, D. M., Hall, E. E., in Kramer, A. F. (2009). The effect of acute treadmill walking on cognitive control and academic achievement in preadolescent children. Neuroscience, 159(3), 1044-1054.
46 Howie, E. K., Schatz, J. in Russell, R. P. (2015). Acute Effects of Classroom Exercise Breaks on Executive Function and Math Performance: A Dose–Response Study. Research Quarterly for Exercise and Sport, 86(3), 217-224.
47 Laurin, D., Verreault, R., Lindsay, J., MacPherson, K., & Rockwood, K. (2001). Physical activity and risk of cognitive impairment and dementia in elderly persons. Archives of neurology, 58(3), 498-504.
48 Hamer, M., & Chida, Y. (2009). Physical activity and risk of neurodegenerative disease: a systematic review of prospective evidence. Psychological medicine, 39(1), 3-11.

Kategorije

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorni urednik: prof. dr. Gregor Jurak