Reševanje lastnih težav v vodi in varna pomoč drugemu zahtevata od nas dobro usvojene spretnosti vodne kompetence v različnih pogojih in zavedanje omejitev ter tveganj, ki jih reševanje predstavlja za nas. V danih okoliščinah, v katerih ne smemo podceniti vodnih pogojev, vremenskih razmer in velikosti, telesne mase ter stanja utapljajočega, mu pomagamo tako, da pri tem ne bomo ogrozili svojega življenja.

Vodna kompetenca varnega plavalca je več kot znanje plavanja. Nekdo lahko zelo dobro plava, vendar se v vodi in ob njej obnaša brezbrižno, neodgovorno in precenjuje svoje sposobnosti. To ga lahko pripelje do težav in v skrajnih okoliščinah tudi do utopitve. To pomeni, da dobro znanje in sposobnost plavanja še ne pomenita varnega plavalca. Varen plavalec je namreč tisti, ki zna presoditi lastno znanje, spretnosti in sposobnosti ter odgovorno upošteva dane okoliščine.

Predpisi različno opredeljujejo varnost vodnih površin. Iz tega izhaja tudi naše tveganje za kopanje ali plavanje v njih. Zato je poznavanje lokalnih nevarnosti nujni pogoj usvojene vodne kompetence varnega plavalca.

V primerjavi z bazenskimi kopališči je plavanje v odprtih vodah (reke, jezera, morje) zaradi okoliščin, ki so lahko zelo različne, hitro spremenljive in zato nevarnejše, poseben izziv. Zato se naj učenec preizkusi tudi v plavanju v odprtih vodah, saj je primerno ravnanje pri takšni izkušnji pomemben temelj vodne kompetence varnega plavalca.

Pri nepričakovanih padcih v vodo smo običajno oblečeni. Pri tem moramo čim hitreje in čim bolj preudarno oceniti okoliščine. Če je mogoče, poskušamo čim prej (glede na pogoje) oblečeni zapustiti vodo. To ni enostavno, zato je pomembno, da učenec izkusi takšne okoliščine. Tako bo bolje pripravljen za morebitno samoreševanje, obenem pa bo spoznal, da je spretnost plavanja v obleki pomembna osnova vodne kompetence varnega plavalca.

Uporaba rešilnih jopičev je predpisana pri vodnih športih, zato naj bi učenec poleg usvojenega znanja plavanja pridobil tudi znanje o uporabi rešilnega jopiča. Ob tem se mora zavedati, da je to nujna samozaščita pred težavami v vodi ali celo utopitvijo.

V določenih okoliščinah je tudi izhod iz vode lahko težava, ki privede do poškodb ali celo utopitve. To velja predvsem za naravna kopališča in plavališča, torej odprte vode, kjer se pogoji, povezani z vremenom, valovanjem, plimovanjem in tokovi, lahko hitro spreminjajo. Zato sta prepoznavanje primernega izhoda iz vode in varen prehod na kopno pomembna kazalnika vodne kompetence varnega plavalca.

Pomembna samozaščita varnega plavalca sta tudi potop in nato plavanje pod gladino. Ta spretnost sicer združuje navpični potop, izenačevanje pritiska v ušesih in plavanje pod gladino, omogoča pa tudi odkrivanje podvodnega sveta, kar učence še posebej vznemiri in jih motivira. Pri usvajanju te spretnosti učenci spoznajo nevarnosti zadrževanja diha in potapljanja ter način, kako se s to dejavnostjo varno ukvarjati.

V začetnem programu mora učenec usvojiti spretnost plavanja v prsnem in hrbtnem položaju. Načinov plavanja (različnih kombinacij položajev telesa, udarcev, zaveslajev in gibanj glave) je zelo veliko. Predstavljamo širino učiteljevega izbora načina plavanja za plavalnega začetnika.

Tudi v vodi se moramo orientirati, saj se med plavanjem, spremembami smeri plavanja, počivanjem, potapljanjem, pa tudi med igrivo izvedbo prevalov obračamo. Spretnost orientiranja vključuje obračanje iz prsnega v hrbtni položaj in obratno ter spremembo smeri v levo ali desno med plavanjem v prsnem ali hrbtnem položaju.