Pri pripravi plesnega športnega dne za mlajše učence so primerne vsebine rajalni, otroški in ljudski plesi ter ustvarjanje v gibanju, s čimer postane ples prijetna in zabavna telesna izkušnja. V zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in v srednji šoli pa ples omogoča dvig telesne zmogljivosti, vpliva na pozitivno telesno samopodobo in identiteto. S plesom se mladostniki povezujejo v bolj popularnih plesnih zvrsteh, kot sta jazz in hip hop.

V šolskem prostoru plesni športni dan predstavlja priložnost, da učitelji približajo gibanje učencem na drugačen, ustvarjalen in doživljajsko bogat način. S skrbno načrtovano organizacijo lahko tak dan povežejo z glasbeno umetnostjo in poudarijo pomen športne dejavnosti za umetniško izražanje in socialno učenje ter tako prispevajo k celostnemu razvoju mlajših otrok.

Izostajanje od pouka, možnost, da opravičila napišejo starši ali pa se opraviči otrok oz. mladostnik sam, so precejšnji izzivi našega šolskega sistema, ki so še posebej pereči pri pouku športne vzgoje. V tem prispevku predstavljamo zakonodajna določila glede izostajanja in opravičevanja v osnovni ter srednji šoli in obrazložimo, zakaj naj ne bi bil nihče oproščen pouka športne vzgoje.

Predstavljamo priročnik za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v društvene športne dejavnosti in izvajanje vključujoče/inkluzivne športne vadbe s pomenljivim naslovom Šport: prostor brez meja. Priročnik odlikujeta predvsem osrednji del, namenjen praktični uporabi, in brezplačna dostopnost na spletnih straneh Univerze v Mariboru.

Belokranjska ljudska plesa carska kasa in lepa Anka s svojo raznoliko plesno zgradbo, jasnim ritmom ter izrazito povezanostjo z glasbo in petjem ponujata številne didaktične možnosti za vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces. Prispevek predstavlja izvor, značilnosti in potek obeh plesov ter izpostavlja didaktične pristope k njunemu poučevanju v osnovni šoli.

Polka je eden od najbolj znanih slovenskih plesov, povezanih tudi z slovensko ljudsko glasbo. Večina ljudi jo pozna z veselic in zagotovo gre za množični ples, ki ga zna plesati največ Slovencev. Kot ljudski ples je izredno ritmična, poskočna in predstavlja pravi prehod v parne družabne plese.

Poučevanje zahtevnejših ljudskih plesov v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole predstavlja pomemben korak k poglobljenemu razumevanju plesne dediščine. Plesa, razložena v nadaljevanju, omogočata učencem razvoj višjih gibalnih, socialnih in estetskih kompetenc ter jih pripravljata na nadaljnje srečevanje z ljudskim in družabnim plesom tudi zunaj šolskega okolja.

V prispevku Kako začeti s poučevanjem ljudskih plesov v šoli smo predstavili rajalne ljudske plesne igre in enostavne ljudske plese, primerne za mlajše učence. V nadaljevanju predstavljamo dva parna ljudska plesa in eno kolo, ki so ustrezni predvsem za učence drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in tudi starejše. S spoznavanjem ljudskih plesov otroci razvijajo občutek za ritem in prostor ter sodelovanje s partnerjem, hkrati pa se seznanjajo z ljudskimi pesmimi in kulturnim izročilom.

Za uvod v poučevanje ljudskih plesov v šoli so primerne rajalne igre, ljudske plesne igre in preprosti ljudski plesi, kot na primer kovtre šivat in zibenšrit, ki prihajata z Gorenjske. Otroci lahko prek preprostih tekalnih korakov usvajajo ritem, prostor in sodelovanje s partnerjem, ob tem pa se učijo ljudskih pesmi in ljudskega izročila.

Stroka že dolgo opozarja, da naj ne bi bil nihče opravičen športne vzgoje, učitelj pa naj proces vadbe prilagodi omejitvam posameznega učenca oz. dijaka. Če pa so učenci zdravniško opravičeni vseh gibalnih dejavnosti ali jih opravičijo starši oz. se sami v primeru akutnih zdravstvenih težav, podajamo nasvete, kako naj jih učitelj zaposli.