Ples zapeljevanja - rumba v šoli

prof. dr. Petra Zaletel

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Izvor in razvoj

Rumba je latinsko-ameriški ples, ki izvira iz Kube. Na njen razvoj so vplivali afriško-kubanski ritmi in njihova folklorna tradicija. Kot družabni ples se je v današnji obliki začela oblikovati v tridesetih letih 20. stoletja, ko so bili v ospredju plesno-kulturnega življenja ognjeviti in strastni plesi Latinske Amerike, rumba, samba, mambo, bolero idr. V tem obdobju se je razvijal tudi jazz, ki ima svoje korenine ravno tako v afriški kulturi. Njegova zgodovina temelji na prepletenosti španskih in portugalskih hribovskih pesmi z ostanki flamenka in starodavnih serenad. Nastala je rumba – kombinacija španskega temperamenta z močnim gibanjem in ritmom afriškega jazza¹. Kot tekmovalni – športni ples je bila rumba standardizirana kasneje, svojo zlato dobo pa je doživela po letu 1950.

Ritem in glasba rumbe

Ritem rumbe je štiričetrtinski (4/4), s poudarki na drugo in četrto dobo. Pomembno je, da z gibanjem v rumbi začnemo vedno na drugo dobo v taktu, zadnja (četrta) doba in prva doba v naslednjem taktu pa sta združeni v tako imenovano zadržano gibanje. Tempo glasbe v rumbi je približno 24–25 taktov na minuto, kar jo uvršča med počasnejše latinsko-ameriške plese. Glasba je mehka, čutna, pogosto prepletena z afro-kubanskimi tolkali.

Slika 1

Ritem rumbe z zadržanim gibanjem na četrto in prvo dobo

Tipična glasba rumbe uporablja inštrumente, ki jih lahko učitelj v šoli tudi izdela skupaj z učenci. Tako postanejo učenci še bolj pozorni na sestavo ritma v rumbi. Značilni inštrumenti v glasbi rumbe so:

• konge (tumbadoras) – glavni bobni rumbe (quinto, segundo, tumbadora);
• clave – dve leseni palčki, ki ustvarjata značilen rumba clave ritmični vzorec;
• palitos – udarjanje s palčkami po leseni površini (npr. na stran bobna ali škatle);
• bongosi – par dveh manjših bobnov (so pogosti v latino plesni glasbi);
• marake – tresavka, ki dodaja ritmično polnilo;
• kravji zvonček (cencerro) – kovinski zvonček (sodi v bolj moderno spremljavo);
• cajón – lesena škatla, ki se uporablja predvsem v sodobnih interpretacijah.

Značilnosti gibanja v rumbi

Rumbo večinoma plešemo v odprti drži, kot je to značilno za latinsko-ameriške plese, držimo se z obema ali samo eno roko. Plesna partnerja sta velikokrat v različnih postavitvah; eden nasproti drugega, bočno drug ob drugem ali plesalka pred plesalcem. Poudarek je na nadzorovanih, počasnih gibih bokov (t. i. Cuban motion), torej bočni akciji, ki prek postavljanja stopal na sprednji notranji del stopala in iztegovanja nog v kolenih ustvarja prefinjeno valovanje v telesu. Hoja je naravna, s pristopanjem prek prstov na cel podplat (stopala so obrnjena rahlo navzven), težišče je pogosto nizko, gibanje pa mehko in povezano. Rumba poudarja partnerstvo, čustven izraz, romantiko in počasno gradnjo napetosti.

Cilji, ki naj bi jih dosegli učenci                                    

Učitelj določi cilje, ki naj bi jih usvojili učenci. Učenec:

• razvija občutek za počasno, nadzorovano gibanje v štiričetrtinskem taktu s pravilnim postavljanjem stopal in iztegovanjem nog ter posledično z mehkim gibanjem v bokih;
• obvlada osnovne plesne figure (korak na mestu, osnovni korak, pahljača na ven, solo obrat plesalke, pahljača na noter);
• usvoji enakomerno ritmično gibanje in estetsko držo;
• oblikuje plesno partnerstvo v odprti drži in se osredotoča na soplesalko/soplesalca.

Opis plesnih figur

Korak na mestu lahko služi kot predvaja osnovnemu koraku, saj je najbolj enostaven, prek njega se učenec nauči osnovnega ritmičnega gibanja v rumbi. Učitelj ga lahko skupaj z učenci izvaja že v specialnem ogrevanju (vsak sam), in sicer tako, da učitelj najprej šteje en cel takt 1-2-3-4, nato pa v naslednjem taktu po prvem udarcu skupaj z učenci začne s korakom na drugo dobo. Torej učitelj in učenci skupaj na 2 naredijo korak z levo nogo (LN) na mestu in na 3 z desno nogo (DN) na mestu (stopali sta skupaj), nato pa na 4 korak z LN v stran. Pri tem iztegujejo nogo in počasi na 1 prenesejo celotno težo na LN. Nato ponovijo enako še v drugo stran, torej korak na mestu z DN (na 2), korak na mestu z LN (na 3), korak v stran z DN (na 4), prenos teže na DN in poudarjeno gibanje bokov (na 1). Gibanje ponavljajo v levo in desno stran, saj je za plesalke in plesalce enako, le da bodo kasneje v paru obrnjeni drug proti drugemu, plesalci bodo začeli z LN, plesalke pa z DN.

Osnovni korak je podoben koraku na mestu, le da se koraka na mestu nadomesti s korakom naprej-nazaj in nazaj-naprej.

Preglednica 1

Gibanje plesalca in plesalke v osnovnem koraku

Slika 2

Osnovni korak: korak nazaj-naprej za plesalko in naprej-nazaj za plesalca (a) ter korak v stran (b)

Foto: video učni pripomoček za poučevanje plesa

Pahljača na ven je podobna osnovnemu koraku, le da se koraka naprej-nazaj ali nazaj-naprej nadomesti z obratom 90 stopinj navzven in korakom naprej (na 2) in nazaj (na 3), ki ju izvedeta tako plesalec kot tudi plesalka. Pri tem se odpreta navzven tako, da se držita samo z eno roko, drugo pa iztegneta v odročenje. Na koncu 3 se ponovno obrneta drug prosti drugemu in na 4-1 izvedeta korak v stran. Na koncu 1 se ponovno obrneta na ven v pahljačo na drugi strani.

Slika 3

Pahljača na ven na obe strani

Foto: video učni pripomoček za poučevanje plesa

Solo obrat plesalke: Plesalec pleše cel osnovni korak, plesalka pa izvede prvi del osnovnega koraka s koraki nazaj-naprej (2 in 3) in v stran (4 in 1), v drugem delu svojega osnovnega koraka pa obrat 360 stopinj pod svojo desno in pod plesalčevo levo roko tako, da stopi z LN korak prek DN, prenese težo na LN (na 2) in nazaj na DN (na 3), nato pa, že obrnjena proti plesalcu, skupaj z njim izvede korak v stran (na 4-1).  

Slika 4

Solo obrat plesalke – priprava roke na 1 (a), korak čez v obračanju pod roko na 2 (b) in zaključek obrata na 3 (c)

Foto: video učni pripomoček za poučevanje plesa

Pahljača na noter se izvaja enako kot pahljača na ven, le da namesto koraka naprej-nazaj oba, plesalka in plesalec, izvedeta na koncu prve dobe obrat na noter za 90 stopinj in korak nazaj (na 2) ter naprej (na 3).

Zaporedje korakov poučevanja rumbe

1. Predvaje in ogrevanje

• Lahkotni koraki ob štiričetrtinski glasbi (naprej-nazaj, v stran, osnovni korak aerobike, križni koraki).
• Hoja po prostoru v ritmu rumbe (zadržan korak na 4-1); napoved učitelja je stopi (2) -stopi (3) -po (4) -čas' (1), stopi-stopi, po-čas' …
• Raztezne vaje za roke, trup in medenični obroč v ritmu glasbe.
• Korak na mestu (vsak sam), prestopanje prek sprednjega dela stopala, poudarjeno iztegovanje nog in bočno gibanje.

2. Osnovni korak rumbe

• Poudarek na nadzoru začetne drže, naslonu soplesalcev, postavljanju stopal, iztegovanju nog, vzravnanemu trupu in bočnemu gibanju ter usklajenosti korakov z glasbo.

3. Poučevanje plesa v paru

• Ponavljanje kombinacije štirikrat korak na mestu in štirikrat osnovni korak.
• Pahljača na ven, ponavljanje ob glasbi in štetju.
• Dodajanje pahljače na ven k že obstoječi kombinaciji (štirikrat korak na mestu, štirikrat osnovni korak in štirikrat pahljača na ven) in ponavljanje ob glasbi in štetju.
• Solo obrat plesalke.
• Povezava štirikrat pahljače na ven in dvakrat plesne figure solo obrat plesalke.
• Ponavljanje naučenih plesnih figur ob glasbi.
• Pahljača na noter, ponavljanje ob glasbi in štetju.
• Ponavljanje celotne koreografije ob glasbi, najprej ob štetju učitelja, nato brez štetja:

• štirikrat korak na mestu;
• štirikrat osnovni korak;
• štirikrat pahljača na ven;
• dvakrat solo obrat plesalke;
• štirikrat pahljača na noter.

• Ponavljanje celotne koreografije ob glasbi z napovedovanjem figur učitelja.
• Samostojno ponavljanje koreografije ob glasbi.

4. Ohlajanje in raztezanje

• Počasi umirjanje korakov ob glasbi.
• Raztezanje rok, nog, trupa.
• Globoko dihanje in sprostitev mišic.
• Pogovor o občutkih med plesom.

Dodatni nasveti:

• Za mlajše otroke in začetnike poenostavite korake tako, da navezujejo skupaj največ dve plesni figuri, nato jih na naslednjih urah plesa nadgradijo še z dodatnimi. Sprva naj učenci povezujejo samo korak na mestu, osnovni korak in pahljačo na ven, nato pa nadaljujejo s solo obratom plesalke in pahljačo na noter.
• Postopno zmanjšujte podporo s štetjem in napovedovanjem naslednje plesne figure, s čimer se povečuje zahtevnost pomnjenja zaporedja korakov; tako učenci izboljšujejo svoje sposobnosti in gibalne spretnosti.
• Spremljajte napredek z opazovanjem plesnih gibov, nadzorom samozavestne drže in sposobnosti pravilne ritmične izvedbe tudi pri menjavi glasbe.
• Ohranite prijetno, motivacijsko vzdušje; ples naj pomeni sprostitev in zabavno druženje, kjer si učenci lahko medsebojno izmenjajo tudi nekaj besed. Poudarite naravo zapeljevanja v rumbi.
• Uporabljajte glasbo, ki je popularna in všečna učencem, saj povečuje motivacijo za vadbo. Naj bo v štiričetrtinskem taktu.
• Bistveno za napredek je ponavljanje, zato učenci v plesnih parih kar nekajkrat zaplešejo koreografijo ob glasbi.
• Priporočljivo je, da plesalke in plesalci menjavajo partnerja, saj se tako plesni pari medsebojno bolje spoznavajo, privajajo na različno energijo posameznika ter se zavedajo, da je pomembno zaznavati in se prilagajati drugačnosti vsakega plesalca/plesalke.

Opomba. Vir naslovne slike je Canva. 

Literatura:

¹Zagorc, M. (2001). Ples: družabnost, šport, umetnost. Domus.

Povezave iz virov:

Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/
Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike; video-učni pripomoček za poučevanje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://aerobika.fakultetazasport.si/