Skakanje je pogosto uporabljena spretnost v številnih športih. V športih, kot so atletika, gimnastika, košarka, odbojka, smučarski skoki, lahko vidite izjemne načine skakanja. Vsakega skoka pa se moramo naučiti. Sonožni skok je za otroka zahtevnejši od skoka z enonožnim odrivom, a ko ga otrok obvlada, se lahko loti zapletenejših skokov, ki jih predstavljamo v tem prispevku.
Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2
1OŠ Janka Glazerja, Ruše
2Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Poleg hoje in teka je skakanje eno od najpogostejših načinov človekovega gibanja. V pradavnini se je človek rešil iz neugodnih položajev tudi s preskoki ovir, npr. potoka, ograje, obzidja ... Danes so skoki nepogrešljiv del številnih športov (atletika, gimnastika, igre z žogo, skoki v vodo, smučarski skoki …).
Pomembnost skokov smo že predstavili v več SLOfit nasvetih (primer 1; primer 2; primer 3). Kaj so sploh skoki in kdaj je otrok sposoben skočiti enonožno oziroma sonožno?
Vsak skok je gibanje, ki je sestavljeno iz treh faz1,2:
Odriv je lahko izveden z nogami (npr. skok v daljino z mesta, preskok potoka, t. i. žabji skoki), rokami (npr. izjemno zahtevno poskakovanje v stoji na rokah ali odriv z rok pri nekaterih skokih v vodo ali preskokih gimnastične mize) ali z nogami in rokami hkrati (npr. zajčji poskok). Skoke izvemo s sonožnim (iz stoje snožno ali razkoračno) ali z enonožnim odrivom (odriv z ene, običajno dominantne noge). Najbolj poznan primer skoka s sonožnim odrivom in doskokom na obe nogi hkrati (torej sonožno) je merska naloga skok v daljino z mesta, s katero ocenjujemo eksplozivno (oz. hitro) moč nog. Vsi nalogo poznate, saj je del merskega sklopa športnovzgojni karton.
Zaključna faza skoka je doskok, ki je lahko sonožen (npr. pri preskokih gimnastičnih orodij, skoku v daljino z mesta ali z zaletom, troskoku …) ali enonožen (pri preskoku ovir med tekom prek ovir, pri gimnastičnih skokih na parterju ali gredi, pri skokih pri športnih igrah …).
V fazi leta je lahko telo stegnjeno, skrčeno, sklonjeno, vleknjeno ali ima kakšen poseben položaj (npr. pri gimnastičnih skokih). Skoke lahko izvajamo na mestu (skok v višino in doskok na isto mesto), z mesta naprej, nazaj (Ste že poskusili skočiti sonožno nazaj? Poskusite, a verjemite, da je zeloooo težko!) ali v stran, v globino ali kot naskok na višjo površino1,2.
Pri vadbi skokov otrok razvija odrivno moč, koordinacijo, ravnotežje, pa tudi pogum in sposobnost odločanja1. Skoki krepijo vse mišice nog, mišice jedra in ramenskega obroča. Skok ima pomemben časovni element: tako lahko izkušeni skakalci koordinirajo več delov telesa, da je telo postavljeno v učinkovit položaj, ko mišice proizvedejo največ sile v predvideni smeri skoka (npr. smučarski skakalci). Med fazo leta lahko premaknejo svoje telo, da zmanjšajo doskočne sile skoka3.
Začetno skakanje otroka se pojavi med osemnajstim in štiriindvajsetim mesecem starosti4. Do svojega četrtega rojstnega dne oba spola izvajata skoke z zamahujočimi rokami. Nato traja še dve leti, preden fantje in dekleta prikažejo pravilno skakanje. Fantje v povprečju usvojijo spretnost skoka v daljino pri približno 114. mesecih, dekleta pa pri 120. mesecih (10 let starosti)4.
Gabbard4 izpostavlja, da je za otroka skok v daljino nekoliko zahtevnejši od skoka v višino, predvsem zaradi položaja zgornjega dela telesa in potrebne usklajene koordinacije rok z zahtevnim gibanjem nog. Premik težišča naprej lahko otroku povzroči težave pri ohranjanju ravnotežja, zato je obvladovanje skoka v daljino z mesta pri večini vidno med petim in šestim letom starosti.
Ko otroci postajajo starejši, prikazujejo izboljšave v spretnosti skokov, saj imajo pogosto večjo dinamično moč in ravnotežje ter boljšo koordinacijo telesa, kar je posledica telesne rasti in živčno-mišičnega razvoja. Gabbard pa navaja, da za otroke s prekomerno telesno maso spretnost skakanje predstavlja ogromen izziv, saj nimajo potrebne moči, da svoje telo dvignejo od tal3. Zato je pri njihovi vadbi treba prilagoditi naloge.
Ker je skakanje zahtevna gibalna spretnost, je profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič pripravila nekaj zanimivih in zabavnih nalog za bralce revije Cicido. Preizkusite jih!
Viri:
1Novak, D. in Kovač, M. (2022). Gimnastična abeceda. Druga, dopolnjena izdaja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
2Čuk, I., Bolkovič, T., Kokole, J., Kovač, M., Novak, D., Šibanc, K. in Bučar Pajek, M. (2018). Izrazoslovje pri telovadbi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
3Goodway, J. D., Ozmun, J. C. in Gallahue, D. L. (2021). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, Adults (8. izd.). Jones & Barlett Learning.
4Gabbard, C. P. (2013). Lifelong Motor Development (6th edition). Pearson Education.