Kanadsko pediatrično združenje in njihov Odbor za preprečevanje poškodb je pripravil smernice za zdrav otrokov razvoj s tvegano igro v zunanjem okolju. V prispevku predstavljamo definicijo tvegane igre, njihove klasifikacije in nekaj primerov pustolovščin v gozdu, ki vključujejo tudi dejavnike .
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Odbor za preprečevanje poškodb pri Kanadskem pediatričnem združenju je v okviru pobud za vključitev otrok v tvegane igre1 pripravil tudi definicijo tvegane igre. Pri tem sta avtorici Emilie Beaulieu in Suzanne Beno izhajali iz dveh virov:
- raziskav in publikacij norveške raziskovalke Ellen Beate Hansen Sandseter2, profesorice na Queen Maud University College of Early Childhood Education v Trondheimu. Ta na svojem blogu deli svoja raziskovalna spoznanja o otroški tvegani igri in dobrem počutju otrok, vključenih v vrtce (toplo priporočamo, da si ga ogledate);
- sistematičnega pregleda kanadske avtorice Mariane Brusoni (z univerze British Columbia v Kanadi) s sodelavci o povezavah tvegane igre na prostem in zdravja otrok.3
Različni avtorji opredeljujejo tvegano igro kot razburljive in vznemirljive oblike proste igre, ki vključuje negotovost izida in možnosti telesne poškodbe.1-3 Klasifikacije vrst tvegane igre za otroke od prvega do trinajstega leta so namenoma precej nenatančne, ker se lahko dejavnosti glede stopnje tveganja zelo razlikujejo glede na otrokovo razvojno stopnjo (ta je pomembnejša od starosti, saj so lahko pri enaki starosti otroci na različnih razvojnih stopnjah), pretekle izkušnje in osebnostne značilnosti.1,3 V Preglednici 1 povzemamo razvrstitev tveganih iger po zgoraj navedenih avtorjih:1-3
Preglednica 1
Vrste tveganih iger s primeri
|
Vrste tveganih iger
|
Primer
|
|
Igre na višini
|
Plezanje, skakanje in vzdrževanje ravnotežja na višini, npr. plezanje na stol in skakanje s stola; plezanje po drevesu, guganje; hoja po elastičnem traku …
|
|
Igre pri veliki hitrosti
|
Kolesarjenje z veliko hitrostjo, sankanje, drsanje, šprinti
|
|
Igre, ki vključujejo pripomočke
|
Nadzorovane dejavnosti, ki vključujejo sekiro, žago, nož, kladivo, vrvi ali fračo, npr. gradnja brloga ali rezanje vej, skakanje pod vrtečo vrvjo, streljanje s fračo ali lokom …
|
|
Igre, ki vključujejo možne nevarnosti
|
Igre pri ognju ali ob vodi, metanje predmetov
|
|
Grobe igre
|
Rokoborba, druge borilne igre, igre vlečenja in padanja, igranje s palicami, sabljanje s palicami
|
|
Igranje, kjer se lahko otrok izgubi ali se skrije
|
Raziskovanje igrišč, sosesk ali gozdov brez nadzora odrasle osebe (npr. parkur) ali pri majhnih otrocih z omejenim nadzorom (npr. skrivanje za grmovjem, v cementnih ceveh, v jarkih …)
|
|
Igra, ki vključuje zaletavanje
|
Zaletavanje v nekaj (npr. debele blazine, bale sena) ali nekoga (npr. starše), morda večkrat in samo za zabavo
|
|
Igre vživljanja v druge
|
Doživljanje vznemirjenja ob opazovanju drugih (pogosto starejših) otrok, ki se ukvarjajo s tvegano igro
|
Nikakor pa ni tvegana igra, če otrok ne uporablja zaščitne opreme, tam kjer je nujna (npr. kolesarske ali smučarske čelade, ščitnikov za zapestja, kolena in komolce …), če nimamo nadzora nad otrokom v nevarnih okoljih (igra na cesti, plavanje in druge dejavnosti ob vodi, v vodi, pod njo ali na njej) ali če npr. otroka, ki ga je strah ali se zaveda svoje šibkosti, vržemo v vodo, ga silimo v plezanje na višini ali pa v borbo s premočnim partnerjem; tako samo povečujemo njegovo slabo počutje in odpor do dejavnosti.1,5
Tvegana igra je najpogosteje povezana z dejavnostmi na prostem (zunanje igrišče, vrt) ali v naravi (gozd, potok), saj okolje ponuja številne in različno zahtevne, obenem pa ustvarjalne priložnosti za igro.
Tveganje je neločljivo povezano s prosto, spontano igro brez vmešavanja odraslih.1 Otroci tako preizkušajo meje svojih sposobnosti in premagujejo morebitni strah. Tvegana igra spodbuja ustvarjalno, spontano igro, najprej z odpravljanjem nevarnosti, nato s podpiranjem prevzemanja tveganja, ki ga izbere in nadzoruje otrok sam in je primeren njegovim izkušnjam in sposobnostim. Koncept tvegane igre, razvit na Norveškem in v Kanadi, je deloma odziv na pogoste zaščitniške prakse6 in pretirane varnostne ukrepe, ki jih odrasli predpisujejo na otroških igriščih, v vrtcih in šolah. Ti ukrepi omejujejo otroško ustvarjalnost, onemogočajo, da otrok začne ustrezno ocenjevati tveganja in prevzemati odgovornost za izbor prostora, hitrosti in načina gibanja, vključevanja pripomočkov itd.. Otrok mora znati oceniti morebitno situacijsko tveganje in trezno izbrati prave odzive. Glede na dokazane koristi tveganja, povezanega z igro, se nekatere raziskovalci zavzemajo za takšna varnostna pravila, ki učinkovito preprečujejo resne poškodbe in smrt, hkrati pa pomagajo otrokom pri usvajanju strategij obvladovanja tveganja, ki bistveno pripomorejo k zdravemu otrokovemu razvoju in dejavnemu vključevanju v okolje.
Profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič je za bralce revije Ciciban predstavila nekaj primerov tveganih gibanj v gozdu, ki jih je poimenovala pustolovščine. Obenem pa je nanizala nekaj nasvetov glede tvegane igre. Nasvete o varnosti pri igri zunaj pa lahko najdete tudi v enem od naših SLOfit nasvetov.
Viri:
1Beaulieu, E. in Beno, S. (2024). Position Statement. Healthy childhood development through outdoor risky play: Navigating the balance with injury prevention. Paediatrics & Child Health, 29, 255–261.
2Sandseter, E. B. H. (2009). Characteristics of risky play. Journal of Adventure Education and Outdoor Learning, 9(1),3–21. doi:10.1080/14729670802702762
3Brussoni, M., Gibbons, R., Gray, C., Ishikawa, T., Sandseter, E. B., Bienenstock, A., Chabot, G., Fuselli, P., Herrington, S., Janssen, I., Pickett, W., Power, M., Stanger, N., Sampson, M. in Tremblay, M. S. (2015). What is the relationship between risky outdoor play and health in children? A systematic review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 12(6), 6423–6454. doi:10.3390/ijerph120606423
4Kleppe, R., Melhuish, E. in Sandseter, E. B. H. (2017). Identifying and characterizing risky play in the age one-to-three years. European Early Childhood Education Research Journal, 25(3), 370–385. doi:10.1080/1350293x.2017.1308163
5Brussoni, M., Olsen, L. L., Pike, I. in Sleet, D. A. (2012). Risky play and children’s safety: Balancing priorities for optimal child development. International Journal of Environment Research Public Health, 9(9), 3134–3148. doi:10.3390/ijerph9093134
6Janssen, I. (2015). Hyper-parenting is negatively associated with physical activity among 7-12-year olds. Preventive Medicine, 73, 55–59. doi:10.1016/j.ypmed.2015.01.015