Razburljive in vznemirljive oblike proste igre, ki vključujejo negotovost izida in pri katerih obstaja možnosti telesne poškodbe, imenujemo tvegane igre. Pri tem ima izraz "tveganje" pozitivni naboj, saj zaznava tveganja predstavlja priložnost za otrokov osebnostni razvoj. V prispevku predstavljamo nekaj tveganih vragolij v gozdu, naši največji telovadnici.
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Generalna skupščina Združenih narodov je v Konvenciji o otrokovih pravicah1 opredelila igro kot eno temeljnih potreb in pravic otrok. Številni raziskovalci navajajo, da je prosta igra bistvenega pomena za otrokov razvoj in za njegovo telesno, duševno ter socialno zdravje.2-3
Priložnosti za prosto igro zunaj, posebej še za tvegane igre (igre na veliki višini, na ožji površini, pri veliki hitrosti, z različnimi pripomočki …), so se v zadnjih letih zelo zmanjšale, tudi zato, ker so starši preveč zaščitniški in nadzorujejo otroke pri vsakem igranju4, obenem pa družba poskuša z varnostnimi ukrepi preprečiti vse nevarnosti in z njimi povezane morebitne poškodbe, povezane z igro, namesto da bi se osredotočili na resne in smrtne poškodbe. Prosto igro zunaj je v veliki meri zamenjala strukturirana gibalna vadba v zaprtih prostorih ali igra doma, običajno brez gibalne sestavine, sede in pred zasloni.2
Tvegano igro opredeljujejo razburljive in vznemirljive oblike proste igre, ki vključujejo negotovost izida in možnosti telesne poškodbe.5 Zagovorniki tvegane igre razlikujejo "tveganje" od "nevarnosti" in poskušajo preoblikovati zaznavo tveganja. Menijo, da je tveganje priložnost, da otrok prepozna morebitne nevarnosti in situacijsko ovrednoti možnost poškodbe ter se tako osebnostno razvija. Pri ovrednotenju tvegane igre moramo kot odrasli (starši, vzgojitelji, učitelji, trenerji) seveda znati oceniti, do kakšnih poškodb bi lahko prišlo, obenem pa moramo upoštevati tudi koristi tvegane igre glede na otrokovo razvojno stopnjo in sposobnosti. Pri tem ne gre zanemariti niti družbenega (zmanjšanje strahov, zmožnost odločanja, razvoj poguma in samozavesti), medicinskega (zmanjšanje prekomerne mase in debelosti, odpornost pred poškodbami, razvoj telesne zmogljivosti) in športnega konteksta (razvoj gibalnih sposobnosti, posebej še moči, koordinacije gibanja in ravnotežja; nadgradnja gibalnih spretnosti).
Kanadski pediatri so poskušali najti ravnovesje med tvegano igro in možnostjo poškodb6. Izpostavili so, da tvegana igra ni za vse skupine otrok, obenem pa menijo, da moramo preoblikovati družbeno zavedanje, kaj tvegana igra sploh je in zakaj je tako pomembna. Pripravili so posebne smernice za nestrukturirano igro v zunanjem okolju, navodila za vzgojitelje in nasvete za ustrezno varnost pri tvegani igri, ki jih bomo predstavili v naslednjih SLOfit nasvetih.6
Profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič je za bralce revije Cicido predstavila nekaj primerov tveganih gibanj v gozdu, ki jih je poimenovala kar vragolije. Obenem pa je nanizala nekaj nasvetov glede tvegane igre. Nasvete o varnosti pri igri zunaj pa lahko najdete tudi v enem od naših SLOfit nasvetov.
Viri:
1 Generalna skupščina Združenih narodov. (1989). Konvenciji o otrokovih pravicah. CRC - Konvencija o otrokovih pravicah (varuh-rs.si)
2 Brussoni, M., Olsen, L. L., Pike, I. in Sleet, D. A. (2012). Risky play and children’s safety: Balancing priorities for optimal child development. International Journal of Environment Research Public Health, 9(9), 3134–3148. doi:10.3390/ijerph9093134
3 Yogman, M., Garner, A., Hutchinson, J., Hirsh-Pasek, K., Golinkoff, R. M. in Committee On Psychosocial Aspects of Child and Family Health. (2018). The power of play: A pediatric role in enhancing development in young children. Pediatrics, 142(3):e20182058. doi:10.1542/peds.2018-2058
4 Janssen, I. (2015). Hyper-parenting is negatively associated with physical activity among 7-12-year olds. Preventive Medicine, 73, 55–59. doi:10.1016/j.ypmed.2015.01.015
5 Sandseter, E. B. H. (2009). Characteristics of risky play. Journal of Adventure Education and Outdoor Learning, 9(1),3–21. doi:10.1080/14729670802702762
6 Beaulieu, E. in Beno, S. (2024). Position Statement. Healthy childhood development through outdoor risky play: Navigating the balance with injury prevention. Paediatrics & Child Health, 29, 255–261.