Med šolanjem na daljavo se nekaterim staršem zdi, da je pomembnejši pouk drugih predmetov kot športne vzgoje. V resnici pa lahko prav športna vzgoja v tem času kot edini šolski predmet močno vpliva na boljše počutje otroka in izboljša sicer težavno dojemanje učne snovi prek spleta pri drugih predmetih.
Gregor Jurak, Gregor Starc, Vedrana Sember, Marjeta Kovač
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani
Večina staršev in otrok sicer športno vzgojo uvršča med najbolj pomembne šolske predmete za življenje otrok; v povprečju na četrto mesto, takoj za angleščino, matematiko in slovenščino. Je pa športna vzgoja z naskokom najbolj priljubljen šolski predmet. Starši vrednotijo športno vzgojo tako visoko, ker se zavedajo njenih investicijskih vrednot, tj. oblikovanja zdravega življenjskega sloga. Prek športne vzgoje otroci pomembno vplivajo na svoje telesno, duševno in socialno zdravje, se naučijo kompenzirati posledice pretežno sedečega načina življenja, hkrati pa učinkovito vplivajo na skladen telesni in gibalni razvoj ter tudi bolje spijo. S športom navajamo otroka na prenašanje naporov, mu ob preizkušanju lastnih zmožnosti oblikujemo pozitivno samopodobo, s pomočjo iger razvijamo družbeno sprejemljive oblike obnašanja in ga usmerjamo k strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Poleg tega obstaja vse več trdih dokazov, kako pomembno vpliva gibanje na kognitivni razvoj otroka, ne le v najbolj zgodnjem obdobju, temveč tudi kasneje.
Prikaz vpliva 20-minutne aerobne gibalne dejavnosti na možgansko delovanje in posledično boljšo pozornost na učno snov1
Gibanje je prek dveh mehanizmov tesno povezano s kognitivnim delovanjem in posledično zmožnostjo učenja tudi pri drugih predmetih. Prvi mehanizem, ki bi mu v računalniškem jeziku rekli strojna oprema, je prek aerobne vadbe, ki z boljšo prekrvavljenostjo možganov spodbuja rast možganskih celic in zboljšuje mikrostrukturo možganske beline2, ki je ključna za hiter pretok informacij med možganskimi regijami in višjimi kognitivnimi centri. Drugi mehanizem, ki spominja na programsko opremo, pa poteka prek vadbe zapletenih gibalnih struktur3. Ta vadba vpliva na tvorjenje novih sinaps in nevronskih mrež, ki nato predstavljajo potencial posameznika za učenje drugih vsebin, npr. matematičnih problemov. Učitelji to vidijo zlasti v boljši pripravljenosti za učenje pri tistih otrocih, ki so dovolj gibalno dejavni. Tudi slovenske študije kažejo na izrazito boljši učni uspeh bolj gibalno učinkovitih šolarjev. Poleg tega pregled študij kaže, da se učinki gibalne vadbe na učni uspeh kažejo mnogo bolj, če je vadba dovolj intenzivna; takšno vadbo pa lažje organizira bolj kompetenten kader4 – v našem primeru športni pedagogi.
Na Švedskem so na 40.000 otrocih izpeljali poskus, v katerem je skupina otrok imela poleg dveh ur tedensko še dodatne 3 ure športne vzgoje na račun ene ure švedščine, matematike in angleščine. Rezultati nacionalnega preverjanja so pokazali, da so bili otroci v poskusni skupini uspešnejši pri teh predmetih, kljub temu da so imeli po eno uro tedensko manj vsakega od teh predmetov5.
Tudi pri nas ugotavljamo, da so gibalno bolj učinkoviti otroci in mladostniki učno bolj uspešni6. Zanimivo je, da se tudi trend gibalne učinkovitosti generacij zelo pokriva z njihovo uspešnostjo v študiji PISA7.
Otroci seveda razmišljajo drugače. Šport dojemajo kot zabavo, igro, možnost za druženje in sklepanje novih prijateljstev, zato se jim zdi športna vzgoja pomembna. Pri tem jim pouk športne vzgoje zaradi gibanja in večinoma drugačnega načina poučevanja kot pri drugih predmetih večinoma predstavlja razbremenitev od siceršnjega šolskega dela. Žal pa jih v času pouka na daljavo prepogosto »potegne« pred zaslon tudi po pouku.
Zato pozivamo starše, da tudi v času izolacije omogočijo svojim otrokom čim več kakovostnega gibanja! Zanje smo pripravili nekaj priporočil, kaj lahko naredijo sami, pomembno pa je, da podpirajo pri tem tudi učitelje športne vzgoje pri izvedbi pouka na daljavo.
Literatura:
1 Hillman, C. H., Pontifex, M. B., Raine, L. B., Castelli, D. M., Hall, E. E., in Kramer, A. F. (2009). The effect of acute treadmill walking on cognitive control and academic achievement in preadolescent children, Neuroscience, 159(3), 1044-1054. https://doi.org/10.1016/j.neuroscience.2009.01.057
2 Chaddock, L., Erickson, K. I., Prakash, R. S., VanPatter, M., Voss, M. W., Pontifex, M. B., ... in Kramer, A. F. (2010). Basal ganglia volume is associated with aerobic fitness in preadolescent children, Developmental neuroscience, 32(3), 249-256. https://doi.org/10.1159/000316648
3 Fernandes, V. R., Ribeiro, M. L. S., Melo, T., de Tarso Maciel-Pinheiro, P., Guimarães, T. T., Araújo, N. B., ... in Deslandes, A. C. (2016). Motor coordination correlates with academic achievement and cognitive function in children, Frontiers in psychology, 2016(7), 318. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2016.00318
4 Sember, V., Jurak, G., Kovač, M., Morrison, S. A., in Starc, G. (2020). Children's Physical Activity, Academic Performance, and Cognitive Functioning: A Systematic Review and Meta-Analysis. Frontiers in Public Health, 2020(8), 307. https://doi.org/10.3389/fpubh.2020.00307
5 Käll, L. B., Nilsson, M., in Lindén, T. (2014). The impact of a physical activity intervention program on academic achievement in a Swedish elementary school setting. Journal of school health, 84(8), 473-480.
6 Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2016). SLOfit 2016 – letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/2016. Ljubljana: Fakulteta za šport.
7 Štraus, M., Šterman Ivančič, K. in Štigl, S. (2016). Program mednarodne primerjave dosežkov učencev – PISA 2015: Nacionalno poročilo. Ljubljana: Pedagoški inštitut.