X
GO
04dec

Priporočila staršem za gibanje otrok in mladostnikov med epidemijo COVID-19

Zelo je pomembno, da so otroci in mladostniki tudi v času omejitev gibanja zaradi preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2 redno, dovolj pogosto in dovolj intenzivno gibalno dejavni, saj to pomembno pripomore k njihovemu dobremu počutju in imunski odpornosti. Najmanjša količina za najmlajše do petega leta starosti je 3, od petega leta dalje pa vsaj 2 uri gibanja dnevno, pri tem pa se naj otroci in mladostniki zadihajo in preznojijo. Staršem predstavljamo priporočila, kako v tem obdobju ...

Gregor Jurak, Gregor Starc, Vedrana Sember, Neja Markelj, Marjeta Kovač
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Kratkoročne posledice izolacijskih ukrepov zaradi preprečevanja okužb z virusom SARS-CoV-2 se kažejo v porastu manj učinkovitega gibanja in debelosti, kar pelje v začaran krog izgube motivacije za bolj zahtevna gibanja in posledično vse manjšo gibalno dejavnost.1 Pri sicer bolj gibalno zmogljivih pa se pogosteje pojavijo poškodbe2, saj ti otroci običajno ne vidijo, da je njihova zmogljivost upadla, še vedno pa želijo in tudi znajo izvajati zapletena gibanja, za katera je nujna ustrezna telesna zmogljivost. Na splošno pa vsi otroci, tako gibalno manj kot gibalno bolj učinkoviti, ob obilici zelo agresivne virtualne ponudbe hitro najdejo nadomestek v nedejavnem preživljanju prostega časa –običajno pred različnimi zasloni. Študije iz tujine in pričevanja domačih ponudnikov športnih programov kažejo na izjemno velik osip ponovnega vključevanja v športne programe po ponovnem odpiranju družbe. V ZDA je bilo takšnih samo ena tretjina otrok, kljub temu da so jih bili starši pripravljeni podpreti tako logistično (s prevozi) kot finančno (plačevanje vadnin).

Upamo, da z ustreznimi pravočasnimi ukrepi preprečimo dolgoročne posledice. Te bi se kazale v povečani obolevnosti in smrtnosti te generacije otrok in mladostnikov. Ta generacija bi lahko imela bistveno večje možnosti za sladkorno bolezen, visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni, osteoporozo, nepravilno telesno držo, bolečine v križu, nekatere vrste raka, depresivnost in anksioznost ter precej manjše možnosti za dobro izobrazbo in kakovostno življenje. Zato upravičeno svarimo pred t.i. koronageneracijo.

Poleg šole lahko k preprečevanju škodljivih posledic veliko pripomorejo tudi starši, zato smo zanje pripravili naslednja priporočila.

  • Zelo je pomembno, da so otroci in mladostniki redno, dovolj pogosto in dovolj intenzivno gibalno dejavni. Najmanjša količina za vse, od najmlajših do najstnikov, sta pri najmlajših do petega leta tri, od petega leta dalje pa vsaj dve uri gibanja dnevno, pri tem pa se naj otroci in mladostniki zadihajo in preznojijo. Tako se bodo zagotovo bolje počutili in imeli manj učnih in vedenjskih težav. Primanjkljaj strukturirane vadbe se namreč pozna že po nekaj tednih.
  • Ker vzgajamo z zgledom, bodite starši zgled svojim otrokom, tako da upoštevate prvine zdravega življenjskega sloga, ki vključujejo nekaj res zelo preprostih, a pomembnih dejavnikov: dovolj primernega gibanja, kakovostnega spanja in seveda pozitivne naravnanosti, ki prežene slabo voljo in stres, čim manj sedenja, predvsem pred zasloni, ter uravnotežena, kakovostna in redna prehrana! Če boste sami spoštovali te nasvete, vas bodo spontano posnemali tudi otroci.
  • Narava je najboljša, najbolj raznolika in najcenejša telovadnica! Skupaj z otrokom poiščite njeno bogato ponudbo: drevesa, štore, ležeča debla, skale, potoke, storže, kamne … Izkoristite jih za plezanje, preskakovanje, metanje, zadevanje ciljev, skrivanje, razvijanje ravnotežnih spretnosti … Otrok naj gre ven v vsakem vremenu, le dežnik in gumijasti škornji naj bodo njegovi spremljevalci. S tem boste veliko naredili tudi za njegov imunski sistem. Ob tem pa ga spontano navajajte tudi na spoštovanje narave in skrb za njeno ohranjanje. Za vami ne sme ostati v naravi nobena smet, zapustite jo tako, kot je bila.
  • Mlajši otroci potrebujejo predvsem čim več samostojnega gibalnega raziskovanja okolice; vse dejavnosti so za njih igra, kjer si sami postavljajo cilje in pravila. Otroku ne sme  biti le udobno, ob preizkušanju svojih sposobnosti mora tudi kdaj pasti in se pobrati, doživeti neuspeh, dobiti kakšno odrgnino in buško. Ne omejujte ga  z opozorili »Tega ne smeš; ne plezaj, lahko padeš; pazi, tega ne zmoreš ipd.« Kakšne strgane hlače, umazano oblačilo  in odrgnina niso pomembne, pomembne so neprecenljive izkušnje, ki jih pridobi, saj ga pripravijo na kasnejše življenje.
  • Otroci imajo preveč igrač, ki običajno izgubijo svoj čar že takoj naslednji dan, ko jih dobijo, zato jim raje kupite za darilo športni pripomoček ali pa organizirajte praznovanje kot oviratlon v naravi ali lov na skriti zaklad.
  • Zaradi časovne stiske je včasih težko doseči, da bo otrok res dve uri gibalno dejaven, lahko pa celokupno dnevno gibalno dejavnost povečate tako, da uporabi otrok oziroma mladostnik (seveda, če je to mogoče) v znanem lokalnem okolju svoj lastni pogon: gre peš, s kolesom, rolarji, rolko, skirojem, uporablja stopnice namesto dvigala.
  • V času šolanja na daljavo otrok še mnogo bolj kot sicer potrebuje zaslonsko »dieto«. Jasno določite čas, ki ga otrok oziroma mladostnik lahko preživi pred zaslonom le za razvedrilo, saj so že v času pouka »prilepljeni na zaslon«. Dobro priporočilo je, da so lahko na zaslonu prav toliko časa, kot so bili pred tem gibalno dejavni in sicer tako, da so se preznojili.
  • V stanovanju za vse družinske člane določite prostor za telefon. Med obroki telefon nikakor ne sodi za jedilno mizo, prav tako ne zvečer v spalni prostor. Bolj bo otrok gibalno dejaven in več časa, ki ga boste posvetilu živemu pogovoru in igri z njim, manj časa bo imel za zaslone. 
  • Takoj, ko bodo šole znova odprla svoja vrata, je zelo pomembno, da čim bolj spodbujate otroka h gibanju v šoli in zunaj nje. Zelo pomembno je, da starši ne dajete potuhe mladostnikom in jim ne pišete lažnih opravičil. Če mladostniku kaj ni všeč pri pouku športne vzgoje, se pogovorite z učiteljem, gotovo bosta skupaj našla rešitev.
  • Otroke spodbudite k ponovnemu obiskovanju športnih programov, v katere so bili vključeni pred izolacijskimi ukrepi. Vsaka šola sicer ponuja široko paleto brezplačnih vadb: če se otrok vključi vanje, to za vas pomeni manj logističnih težav s prevozi, čakanji na konec treninga in stroškov. Tudi ponudba društev v vaši okolici je gotovo bogata, pozanimajte pa se o strokovnih in pedagoških kompetencah tistega, ki vodi vadbo. Spodbujajte otroka, da v vadbi vztraja.
  • Priporočamo, da spremljate telesni in gibalni razvoj svojega otroka, saj lahko tako objektivno sledite učinkom v spremembah življenjskega sloga. To omogoča vključitev otroka v meritve za Športnovzgojni karton in možnost brezplačne spletne aplikacije Moj SLOfit, prek katere takoj dobite vpogled v otrokov razvoj in morebitna zdravstvena tveganja. Če šola še ni vključena v aplikacijo Moj SLOfit, jo lahko spodbudite, da se vključi vanjo.

Seveda pa v tem koronskem času velja spoštovati vsa dodatna navodila glede varnosti. Več navodil strokovnjakov Fakultete za šport o gibanju lahko najdete na spletni strani http://www.slofit.org/slofit-nasvet.

Viri:

1 Brand, R., in Cheval, B. (2019). Theories to explain exercise motivation and physical inactivity: Ways of expanding our current theoretical perspective. Frontiers in Psychology, (2019)10, 1147. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2019.01147
2 Pišot R. (2020). Razvoj modela spremljanja športnih poškodb za učinkovitejšo preventivo, diagnostiko in rehabilitacijo.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač