| Kopalne vode |
Kopalne vode so po Zakonu o vodah tiste vode, kjer se ljudje kopajo ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, kopanje pa ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano1. |
| Komentar avtorjev: predstavljena definicija kopalnih vod je pravni pojem, ki opredeljuje vodno površino z vidika kakovosti in varovanja zdravja. Kakovost kopalne vode namreč redno spremljajo ustrezne inštitucije in o rezultatih obveščajo javnost. V Sloveniji je trenutno določenih 49 kopalnih voda — od tega 21 na morski obali in 28 na celinskih vodah (rekah in jezerih)2. |
| Kopalno območje |
Kopalno območje je območje kopalne vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano, s pripadajočim priobalnim zemljiščem1. |
| Komentar avtorjev: kopalno območje je prostorsko širše opredeljena lokacija, saj določa del kopalne vode in obalnega področja, kjer se bodo zadrževali kopalci. V primerjavi z naravnim kopališčem je običajno to neurejena vodna in priobalna površina brez ustrezne infrastrukture in brez upravljalca, kjer pa redno spremljajo kakovost vode. Program poučevanja plavanja lahko poteka na takšni površini, vendar mora šola zagotoviti tudi stalno prisotnost enega reševalca iz vode3. Nekoč smo takšnim kopalnim območjem rekli plavališča4. Na naslovni sliki (foto: Marjeta Kovač) je Rudniško jezero v Kočevju. |
| Kopališče |
Kopališča so bazenske površine kopalne vode in naravna kopališča s pripadajočo opremo in infrastrukturo ter so v javni, zdraviliški, športni, rekreativni, turistični ali gostinski uporabi oziroma so namenjena opravljanju kopališke dejavnosti ne glede na lastnika oziroma upravljavca; obratujejo trajno (celoletno) ali sezonsko5. Na njih se izvaja posebna raba vode za dejavnost kopališč skladno zakonodajo o vodah in z Zakonom o varstvu pred utopitvami. Namenjena so kopanju, rekreativnemu in športnemu plavanju ter skakanju v vodo. |
| Bazensko kopališče |
Bazensko kopališče je lahko dvoransko (grajeno), kombinirano (poleti odprto, pozimi zaprto, običajno z montažnim balonom) ali kopališče na prostem (deluje sezonsko)6. Opremljenost bazenskega kopališča opredeljuje Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih7. |
| Komentar avtorjev: Običajno imamo v bazenskem kompleksu več bazenov različnih velikosti in globin. |
| Naravno kopališče |
Naravno kopališče je kopališče na morju ali kopališče na stoječih vodah ali kopališče na tekočih vodah6. Naravno kopališče obsega območje kopalne vode vključno s pripadajočo infrastrukturo, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališča in skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami1. Opremljenost naravnega kopališča natančneje opredeljuje Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih7. |
| Vodni park |
V strokovni ali splošni rabi je vodni park rekreacijski ali turistični objekt. Sestavljen je iz bazenskih površin, vodnih atrakcij (tobogani, divje reke, vodne drče, vodni tokovi, slapovi, plezala nad vodo, masažni bazeni ipd.) in je namenjen kopanju, rekreaciji in zabavi obiskovalcev. |
| Komentar avtorjev: V pravnem smislu se tak objekt običajno obravnava kot kopališče (bazensko ali naravno). |
| Reditelj |
Reditelj je oseba, ki na kopališčih ob vodnih atrakcijah skrbi za red in varnost5. |
| Bazen |
Bazen je, po navedbah Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih6, proizvod oziroma objekt različnih oblik in dimenzij, v katerem je kopalna voda v ograjenem prostoru ločena od tal, podzemne in površinske vode, ter se uporablja za rekreativne, športne, terapevtske ali druge dejavnosti. Bazen je lahko del kopališke ali drugih dejavnosti. Glede na pripravo kopalne vode se bazeni ločijo na konvencionalne bazene in biološke bazene6. |
| Komentar avtorjev: Objektu oz. površini, v katerem je ali so bazeni, v pogovornem jeziku rečemo kar bazen (npr. gremo na bazen Ilirija). Bazen je dejansko naprava (zidana ali montažna), v kateri je omogočeno kopanje. Konvencionalni bazeni imajo določene dimenzije. Seveda si lahko vsak posameznik zgradi bazen ali pa postavi montažnega (po kopalni sezoni ga podre) za osebno uporabo. Pri takem bazenu se ne upošteva zakonodajnih določil. |
| Olimpijski bazen |
V strokovni in splošni rabi se izraz olimpijski bazen uporablja za bazen, ki ima dimenzije in tehnične lastnosti, določene za izvedbo olimpijskih plavalnih tekmovanj. Te standarde določa mednarodna plavalna organizacija World Aquatics. Za tekmovanja na najvišji ravni mora biti bazen dolg 50, širok 25 in globok najmanj 2 metra (pogosto 3 metre ali več). Imeti mora 10 prog, pri čemer se jih 8 sredinskih uporablja za tekmovanje, krajni sta prazni. Širina proge je 2,5 metra. Temperatura vode je približno 25–28 °C. |
| Plavalne proge |
Plavalne proge so vzdolžni pasovi v bazenu, ki so namenjeni ločevanju posameznih plavalcev ali skupin med vadbo ali tekmovanjem. Običajno gre za jekleno vrv s plovci in z oznakami na dnu bazena, da plavalci ostanejo v svojem prostoru. Njihovo dimenzijo in ostalo opremo za tekmovanja določajo mednarodne plavalne organizacije World Aquatics. |
| Kopališki red |
Kopališki red je nujen element kopališča. Lastnik oziroma upravljavec kopališča v njem določi obratovalni čas kopališča, dejavnosti, ki se lahko opravljajo na vodi in v njej, način uporabe kopaliških objektov in naprav, higienski red na kopališču in druge ukrepe, ki zagotavljajo red, čistočo in varnost kopalcev ter obiskovalcev5. |
| Komentar avtorjev: več o kopališkem redu si lahko preberete v tem prispevku. Obiskovalci bazenov morajo spoštovati kopališki red. Pri organizirani vadbi (poučevanje ali preverjanje plavanja) mora učitelj seznaniti učence z njim in poskrbeti, da ga spoštujejo. |
| Reševalec iz vode |
Reševalec iz vode je oseba, ki je usposobljena za reševanje ljudi iz vode, za dajanje prve pomoči in vzdrževanje reda na kopališčih oziroma za reševanje ljudi in dajanje prve pomoči na tekočih in divjih vodah5. |
| Komentar avtorjev: več o reševalcih iz vode si lahko preberete v tem prispevku. Njihovo delovanje ureja Pravilnik o reševalcih iz vode8. |
| Rešilni jopič |
Rešilni jopič je lahko napihljiv ali iz pene ter je del obvezne opreme pri večini plavalnih dejavnosti in vodnih športov. Več si lahko preberete v tem prispevku. |
| Utapljanje |
Utapljanje je proces, ki se začne z ogroženostjo normalnega dihanja človeka v vodi in konča z izgubo zavesti, prekinitvijo delovanja srca in smrtjo4. |
| Utopitev |
Utopitev je smrt zaradi potopitve pod vodno gladino, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča oziroma nepredviden dogodek pri kateri koli dejavnosti na vodi, v njej in ob njej. Smrt nastopi zaradi zadušitve, ko voda zapre dihalne poti4. |
| Načelo pomoči pri utapljanju |
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost utopitve oziroma kdor opazi utapljanje ali utopitev, je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Če sam ne more pomagati, ne da bi s tem ogrozil lastno varnost in varnost drugih, mora o tem takoj obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo, na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo5. |
| Komentar avtorjev: Učitelji športne vzgoje in trenerji plavanja med svojim izobraževanjem oz. usposabljanjem opravijo tudi določeno število ur reševanja iz vode. Skladno z Zakonom o varstvu pred utopitvami so opredeljeni kot osebe, usposobljene za reševanje iz vode. Zato je za njih spoštovanje načela pomoči pri neposredni nevarnosti utopitve in utapljanju etično zavezujoče. |