Na kopališču za našo varnost skrbijo ljudje v oranžnem

dr. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

UVOD

Delo reševalca iz vode temelji na delu z ljudmi, s katerimi se srečuje v različnih okoliščinah, ki od njega zahtevajo veliko mero strokovnosti. Zato potrebuje interdisciplinarna znanja s področij zagotavljanja aktivne varnosti, reševanja iz vode, izvedbe prve pomoči, sociologije, psihologije in jezikoslovja. Le tako lahko svoje delo opravlja strokovno in uspešno. To pa še ni dovolj. Pomembno je tudi, kakšna osebnost je. Pričakovane osebnostne lastnosti reševalca so:

• zanesljivost, s katero daje okolici občutek varnosti, kar je še posebej pomembno v kritičnih trenutkih, ko ljudje potrebujejo njegovo pomoč;
• odgovornost, ki zahteva poznavanje splošnih veljavnih pravnih norm in normativov ter drugih zakonodajnih zahtev, s katerimi je opredeljeno področje njegovega dela. Le ob zavedanju svojih formalnih dolžnosti in pristojnosti lahko reševalec opravlja svoje delo pravilno, strokovno in odgovorno;
• vestnost in samodisciplina, ki mu zagotavljata, da svoje naloge opravlja temeljito in skladno s strokovno doktrino. Na ta način lahko reševalec deluje preventivno, kar je njegova glavna naloga, ob nepričakovanem dogodku pa se odzove razsodno;
• komunikativnost, saj je njegovo delo osredotočeno na delo z ljudmi. Prav zaradi tega je pomembno, da reševalec obvlada osnove komuniciranja in vzpostavljanja ter vzdrževanja medosebnih odnosov. Pri svojem delu se pogosto srečuje z okoliščinam, v katerih prihaja do konfliktnih odnosov med ljudmi. Rešuje jih lahko le s pomočjo obvladovanja različnih tehnik komuniciranja ter poznavanja značajskih različnosti ljudi in upravljanja z njimi;
• humanost, ki vodi v dejanja samoodpovedovanja in izpostavljanja lastne varnosti za zagotovitev pomoči drugemu;
• vljudnost¹.

NALOGE REŠEVALCA IZ VODE

Naloge reševalca iz vode so zakonsko opredeljene in določajo skrb za vzdrževanje kopališkega reda, opazovanje, preventivno delovanje, reševanje iz vode in izvedbo prve pomoči. Med delom ne sme opravljati drugih dejavnosti, saj bi s tem opustil svojo primarno vlogo opazovanja in preprečevanja neljubih dogodkov¹.

Slika 1
Pozorno opazovanje je ena od osnovnih nalog reševalca iz vode (foto Robert Jurkas)

PREVENTIVNO DELOVANJE

Osnovna naloga reševalca iz vode je preprečevanje nesreč, zato mora poznati njihove vzroke in dejavnike, ki jih najpogosteje povzročijo. Dobro mora poznati kopališče in njegova nevarna mesta. To so najpogosteje prostor pod stopnicami, ki vodijo v bazen, stičišča stranic bazena, mesta za tobogani (in drugimi zabaviščnimi napravami) in pod njimi, naprave za zabavo v vodi, skakalnice ter druga mesta, ki reševalcu ne omogočajo popolnega pregleda. Pozoren mora biti tudi na spolzke odseke, na prehode iz nizke v globoko vodo, na morebitne poškodbe rešetk prelivnih kanalov, na plavajoče ploščadi. Pri preventivnem delovanju je posebej pomembno spremljanje vedenja obiskovalcev na kopališču. Pogosto se kopalci na kopališču sprostijo in postanejo objestni. V kolikor reševalec takšnega vedenja pravočasno ne zazna in ga prepreči, lahko to vodi do nesreče. Tri osnovne dejavnosti reševalca, s katerimi uspešno izvaja preventivno dejavnost, so:

• stalen, vljuden stik z obiskovalci in uveljavljanje kopaliških pravil,
• nadzor kopalne površine,
• nadzor objekta¹.

Slika 2
Zabaviščne naprave na kopališču so pogosto nevarna mesta, na katere mora biti reševalec iz vode še posebej pozoren (foto Robert Jurkas)

KURATIVNO DELOVANJE

Kljub pravilnemu delovanju reševalca iz vode lahko pride do nesreč. Tedaj mora delovati kurativno, torej reševati iz vode in nuditi prvo pomoč. Pomembno je, da ostane razsoden, deluje umirjeno in strokovno. Sposoben mora biti samoobvladovanja, hitrega strokovnega odločanja in vodenja ljudi. Ob kriznih dogodkih se obiskovalci pogosto odzovejo panično in temu posledično nerazsodno. Prav zaradi tega mora reševalec ostati razsoden in glede na nastale okoliščine obiskovalcem dajati kratka in jasna navodila ter čim hitreje normalizirati stanje na kopališču.

Med najtežje primere, s katerimi se reševalec lahko sooči, spadajo utopitev in poškodbe glave ter hrbtenice. Navedeni primeri zahtevajo od reševalca najvišjo raven strokovnega znanja in hkrati predstavljajo okoliščine, ki jih želi primarno preprečevati s preventivnim delovanjem¹.

KAKO POSTATI REŠEVALEC IZ VODE

Ker so kopalne površine različne in zahtevajo različna znanja, se kandidati za reševalce iz vode usposobijo po več programih:^2-3

• za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program A),
• za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih z globino vode do 1,35 metra - modul A1,
• za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih z globino vode nad 1,35 metra - modul A2,
• za reševalca iz vode na naravnih kopališčih (program B),
• za reševalca iz vode na divjih vodah (program C),
• za osebe, ki izposojajo plovila (program D).

Za pridobitev naziva morajo biti kandidati polnoletni, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in se udeležiti določenega programa usposabljanja ter ga uspešno opraviti. Ob tem morajo opraviti tudi zdravniški pregled in preizkus usposobljenosti reševanja iz vode (ki vsebuje tudi preizkus plavalnega znanja in sposobnosti) ter nudenja prve pomoči^2-3.

Viri:

¹Fänrich, R. in Zavšek, G. (2004). Reševalec iz vode V: V. Kapus (ur.), Reševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč (str. 31‒41). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
²Pravilnik o reševalcih iz vode. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV10471
³Zveza reševalcev iz vode Slovenije. https://www.slolifeguard.com/