Košarka je, predvsem v svojih dveh najpogostejših igralnih oblikah (5:5 in 3:3), priljubljena športna igra, ki pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje ter razvoj gibalnih sposobnosti in socialnih spretnosti, a zahteva premišljenost in previdnost pri rekreativnem igranju, zlasti v poznejših letih življenja.
Matic Sirnik, mag. prof. šp. vzg. in prof. dr. Frane Erčulj
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Pojavne oblike košarke
Košarka kot večstrukturna in sestavljena športna igra, ki jo lahko igra različno število igralcev, je eden od bolj priljubljenih športov tako v Sloveniji kot po svetu. V tej moštveni igri z žogo, izumljeni konec 19. stoletja, je bilo na igrišču sprva 10 igralcev, kasneje pa so se razvile tudi druge pojavne oblike, ki omogočajo igranje različnemu številu igralcev, vse od igre 1:1 do 5:5. V Sloveniji sta najpogostejši pojavni obliki košarke 5 proti 5 (običajno pri igri na dva koša) in 3 proti 3 (običajno igra na en koš, poznana tudi kot ulična košarka oz. košarka 3x3).
Značilnosti gibanj pri košarki
Ne glede na število igralcev je pomembno, da imamo en oz. dva koša, ki je oz. sta postavljena na razmeroma majhni, ravni igralni površini1. Sama majhnost igralne površine posledično vpliva na gibanja igralcev, med katerimi se večinsko pojavljajo kratka in hitra gibanja, z veliko štarti, zaustavljanji in spremembami smeri. Ob tem je treba vsa ta visoko intenzivna gibanja izvajati dlje časa ter ob tem obvladovati žogo, se prilagajati glede na različne igralne situacije in vse to početi v sodelovanju s svojimi soigralci.
Vplivi košarke na različne človekove razsežnosti
Zaradi kompleksnosti športne panoge posamezniki med vadbo in igro razvijajo in ohranjajo različne gibalne sposobnosti, med katerimi so predvsem koordinacija, hitrost, agilnost, anaerobna in aerobna vzdržljivost ter v določeni meri tudi gibljivost, mišična moč in ravnotežje2,3. Ob razvoju in ohranjanju gibalnih sposobnosti pa posamezniki s sodelovanjem s soigralci in z interakcijo z nasprotniki krepijo tudi taktično mišljenje, nadzor nad prostorom, gibanjem igralcev in žoge ter razvijajo socialne spretnosti, sodelovalne odnose in pošteno obnašanje4,5.
Košarka, ki vključuje veliko teka in s tem vpliva na aerobno kot anaerobno sestavino telesne zmogljivosti, je zelo primerna športna panoga, ki jo lahko posamezniki uporabijo za zadovoljevanje potreb po gibanju. Glede na svetovne smernice je s primerno načrtovano rekreativno ali organizirano vadbo košarke mogoče teoretično zadostiti količini gibanja otrok do 17. leta starosti (60 minut dnevno zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti) in odraslih (tedensko naj bi bili od 150 do 300 minut zmerno intenzivno aerobno telesno dejavni oz. od 75 do 150 minut visoko intenzivno aerobno telesno dejavni). Prav tako je košarka lahko primerna telesna dejavnost za osebe po 65. letu starosti (Slika 1), ko se minimalna količina gibanja ne zmanjšuje, le prilagodi6. Če k takšni vadbi košarke dodamo tudi vadbo za moč, še dodatno pripomoremo k dolgoživosti posameznika ter prek primerno prilagojenega mišično-skeletnega sistema, ki nam pomaga bolje prenašati vse obremenitve v igri, tudi k varnejši in kakovostnejši igri košarke.
Ob zadovoljevanju vsakodnevnih potreb po gibanju in skrbi za telesno zdravje pa s premišljeno vadbo košarke pozitivno vplivamo tudi na psiho-socialen vidik človekovega zdravja. Dovolj intenzivna igra košarke pripomore k izločanju posameznih hormonov, ki skrbijo za dobro počutje posameznika7,8. Ti pomagajo pri zniževanju ravni stresa, kar pri mladih pomeni lažje spoprijemanje s situacijami, pogosto povezanimi s šolskimi obremenitvami, pri odraslih pa s situacijami vsakdanjega življenja in službenimi obveznostmi. Ob tem lahko košarka pomembno pripomore k razvoju kognitivnih sposobnosti, saj izboljšuje osredotočenost, spomin in prekrvavljenost možganov9. Primerno vodena košarkarska vadba ima v obdobju otroštva in mladostništva lahko tudi pomembno vzgojno funkcijo in vpliva na razvoj celostne osebnosti otroka oz. mladostnika, ki se mora naučiti primerno delovati znotraj skupine, ob tem pa razvija tudi sočutje in prijateljstvo, pomaga svojim vrstnikom, sodeluje z njimi in se uči prilagajanja skupini in skupnim ciljem10. V obdobju odraslosti, ko se posamezniki s košarko ukvarjajo predvsem rekreativno, pa je med najpomembnejšimi vidiki vadbe socialna komponenta, saj vadba posameznikom omogoča druženje z vrstniki in s tem zadovoljuje socialni vidik11.
Košarka je primerna za različne starosti, a starejši se naj vključujejo vanjo premišljeno
Različne oblike košarkarske igre so torej primerne za različne starosti, kar nakazujejo tudi organizirana tekmovanja za veterane in veteranke ter popoldanske rekreativne košarkarske vadbe, ki se jih udeležuje odrasla populacija vseh starosti. Kljub temu je treba poudariti, da je košarkarska igra primerna za vse generacije ob tehtnem premisleku, pri katerem moramo upoštevati številne dejavnike. S starostjo bi se morala namreč povečevati previdnost pri izbiri prostočasne telesne dejavnosti posameznika oz. športne panoge. Ker košarkarska igra vključuje veliko število sprememb smeri, pospeševanj, zaustavljanj, skokov in poskokov po eni in dveh nogah ter telesnih stikov med igralci, mora biti na tovrstne obremenitve pripravljeno tudi človekovo telo. Prav tako je pomembno premišljeno odmerjati dolžino in pogostost košarkarske vadbe. Posledično je treba k rekreativni košarkarski vadbi v kasnejših življenjskih obdobjih pristopiti premišljeno (še posebej, če posamezniki začnejo z rekreativno vadbo po daljšem odmoru), da ne bi bila nenadna obremenitev organizma prevelika. Prav tako je potreben tehten razmislek o primernosti košarke kot oblike gibalne dejavnosti, če ima posameznik kakršne koli zdravstvene težave, še posebej z mišično-skeletnim ali srčno-žilnim sistemom.
Opomba. Vir naslovne slike je Canva.
Literatura:
1Naismith, J. (1996). Basketball: Its origin and development. U of Nebraska Press.
2Abdelkrim, N. B., El Fazaa, S. in El Ati, J. (2007). Time-motion analysis and physiological data of elite under-19-year-old basketball players during competition. British Journal of Sports Medicine, 41, 69–75.
3Puente, C., Abián-Vicén, J., Areces, F., López, R. in Del Coso, J. S. (2017). Physical and physiological demands of experienced male basketball players during a competitive game. Journal of Strength and Conditioning Research, 31(4), 956–962.
4Erčulj, F., Bergant, B., Gašparin, D. in Sila, A. (2018). Košarka v obdobju osnovne šole. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
5Vujin, S., Erčulj, F. in Remic, P. (2016). Sodobni koncepti v kondicijski pripravi mladih košarkarjev. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
6NIJZ (b. d.). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje. https://nijz.si/publikacije/smernice-za-telesno-dejavnost-in-sedece-vedenje/
7Blumenthal, J. A., Williams, S. R., Needels, T. L. in Wallace, A. G. (1982). Psychological changes accompany aerobic exercise in healthy middle-aged adults. Psychosomatic Medicine, 44(6), 529–536.
8Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
9Sember, V. (2019. Vpliv telesne dejavnosti na učno uspešnost osnovnošolcev. Šport, 67(3–4), 164–169.
10Topič Doupona, M. in Petrović, K. (2007). Šport in družba: sociološki vidiki. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. https://books.google.si/books?id=Rv2hGQAACAAJ (2007).
11Sharma, S. (2019). Role of games and sports in the process of socialization. International Journal of Physiology, Nutrition and Physical Education, 4(1), 1867–1869.