Dojenčki so izjemno gibljivi, v starosti pa moramo načrtno ohranjati gibljivost, da lahko opravljamo določena vsakdanja opravila samostojno. Dekleta so bolj gibljiva kot fantje, prikazujemo pa tudi, kako se je spreminjala gibljivost naših sedemletnikov v zadnjih tridesetih letih. Katarina Bizjak Slanič za mlade bralce revije Ciciban s pomočjo preprostih opisov in slik pojasnjuje, kaj je gibljivost.
Katarina Bizjak Slanič1, dr. Gregor Starc2 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Gibljivost nam omogoča izvajanje velikih razponov gibanja v naših sklepih. Za vsakdanje življenje je predvsem pomembna gibljivost ramenskega obroča in trupa, v določenih športih (npr. pri ritmiki, gimnastiki, drsanju, karateju, metu kopja ali teku čez ovire), pri cirkuških akrobacijah ali jogi pa potrebujemo posebno, celo izjemno gibljivost različnih delov telesa.
Ustrezna gibljivost nam pomaga pri učinkovitem razvoju drugih gibalnih sposobnosti, npr. moči, koordinacije gibanja, hitrosti.1 Če smo primerno gibljivi, se lažje in učinkoviteje naučimo tehnike različnih gibalnih spretnosti, naše gibanje pa je lepše in lahkotnejše. Današnji človek je homo sedens, sedeči človek.2 V šoli ali pisarni presedimo tudi več ur dnevno, prav tako pa sedimo tudi v prostem času pred različnimi zasloni Sedeči položaj telesa povzroči skrajšanje prsnih mišic in mišic upogibalk kolka, zato lahko z vadbo gibljivosti pomembno vplivamo na ohranjanje lepe telesne drže.1
V vseh življenjskih obdobjih se ob ustrezni gibljivosti dobro počutimo, saj je naše gibanje gospodarno (izvedeno brez večje porabe energije) in varno (možnost, da se poškodujemo, je majhna)1-4. Raziskovalci poročajo, da je ustrezna gibljivost eden od pomembnih dejavnikov preprečevanja poškodb.5
Majhni otroci so izjemno gibljivi, saj so njihove sklepne ovojnice in mišice zelo prožne, s starostjo pa postajajo naše sklepne ovojnice in mišice čedalje manj elastične, gibljivost pa hitro upada. Zato je izjemno pomembno, da poskrbimo za razvoj in ohranjanje gibljivosti, da nas upad te sposobnosti ne ovira pri vsakdanjih opravilih, npr. pri predklonu, ko si želimo zavezati čevlje, ali pri vzponu na prste, ko se stegujemo za skodelico na najvišji polici omare. Ne glede na starost si zato zjutraj dobro pretegnite celotno telo z nekaterimi razteznimi vajami. Če imate v stanovanju žrd med podboji vrat, se vsak dan obesite nanjo, a tako, da se na tla opirate s pokrčenimi nogami in raztegnete zgornji del telesa in trup.
Gibljivost je gibalna sposobnost, ki jo je treba zelo načrtno razvijati.3 Vaje raztezanja, ki jih izvajamo pri vsakem ogrevanju pred kakršno koli vadbo, sicer povečujejo našo gibljivost, a je njihov namen predvsem pripraviti telo na povečan napor; z ogrevanjem se povečata pretok krvi skozi mišice in sklepne ovojnice in hitrost prevajanja mišičnih signalov, mišice pa postanejo manj viskozne.4 Posebna vadba za razvoj gibljivosti zahteva rednost, postopnost in veliko število ponovitev statičnega (postopno raztezanje mišic in sklepov ter zadržanje v položaju največjega razpona, čemur s tujko rečemo tudi »strečing«) ter dinamičnega raztezanja (dosežemo ga z zamahi, zibi, kroženji). Pri takšni vadbi bodite pozorni na predhodno ogrevanje, stabilen položaj telesa in tudi na pravilno dihanje, ki naj bo globlje in umirjeno ter naj sledi raztezanju posamezne mišice ali mišične skupine. Prav tako ne pozabite na raztezne vaje po končani bolj intenzivni vadbi, saj z njimi mišice sprostimo. Tako se po večjem naporu hitreje povrnejo v običajno fiziološko stanje.1
V Sloveniji redno spremljamo gibljivost otrok in mladine v sklopu vsakoletnih meritvah za športno-vzgojni karton z mersko nalogo predklon stoje. Predklon izvajamo na klopci, ocenjujemo pa gibljivost spodnjega dela hrbta in nog. Ugotavljamo, da so sedemletna dekleta bolj gibljiva od fantov (njihovi rezultati so približno 3 cm boljši od rezultatov fantov), v zadnjih triintridesetih letih pa se je gibljivost pri fantih nekoliko poslabšala (med letoma 1989 in 2021 za približno pol cm), pri dekletih pa izboljšala (v istem časovnem obdobju za 0,8 cm).6 Posebej je opazen upad gibljivosti pri dekletih v obdobju korone, saj so njihovi rezultati v povprečju slabši za en cm. To samo dokazuje, kako pomembna je redna vadba, ki jo zagotavlja vsem otrokom šolski sistem.
Slika 1.
Rezultati predklona na klopci sedemletnih dečkov in deklic v obdobju 1989-2021 (vir: Laboratorij za telesni in gibalni razvoj, 2022; vir sličic: https://www.vecteezy.com/free-vector/vector)
Katarina Bizjak Slanič je za mlade bralce revije Ciciban s pomočjo preprostih opisov in slik pojasnila, kaj je gibljivost in kako jo razvijamo. Ob meritvah za športno-vzgojni karton pa skupaj z otrokom preverite, ali je njegova gibljivost ustrezna.
Literatura:
1 Enoka, R. M. (2002). Neuromechanics of Human Movement. Champaign, IL: Human Kinetics.
2 Mandal, A. C. (1981). The seated man (Homo Sedens) the seated work position. Theory and practice. Applied Ergonomics, 12(1), 19-26.
3 Strojnik, V. (2015). Vadba za moč in gibljivost, senzomotorična vadba (interno gradivo). Ljubljana: Fakulteta za šport.
4 Shellock, F. G. in Prentice, W. E. (1985). Warming-up and stretching for improved physical performance and prevention of sports-related injuries. Sports Medicine, 2(4), 267-279.
5 Woods, K., Bishop, P. in Jones, E. (2007). Warm-Up and Stretching in the prevention of Muscular Injury. Sports Medicine, 37(12), 1089-1099.
6 Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2021). SLOfit 2021 – Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2020/2021. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.