|
Gibanja telesa v vodi
|
Gibanja telesa v vodi so premikanja telesa in njegovih delov, pri katerih človek izkorišča lastnosti vodnega okolja. Bistvena učinka tega okolja sta zmanjšanje vpliva telesne mase in izkoriščanje dodatnega upora vode. Gibanja v vodi delimo glede na položaj telesa (Slika 1) na gibanja v pokončnem in vodoravnem položaju. V pokončnem položaju se lahko gibamo v plitvini ali vodi stojne globine z oporo na dno, v globoki vodi pa s pomočjo plovnih pripomočkov med lebdenjem na gladini. Z vaterpolsko hojo lahko v pokončnem položaju tudi plavamo. Gibanja v vodoravnem položaju so najpogosteje različni načini plavanja 2.
|
|
Preproste oblike gibanja telesa v vodi
|
Preproste oblike gibanja v vodi so gibanja v pokončnem položaju, kjer se človek opira na dno vode stojne globine (npr. pri kopanju v vodi1, kjer se plazi, lazi, hodi in teče) ali se giba na gladini s pomočjo plovnih pripomočkov (naslovna slika članka).
|
|
Kopanje
|
Kopanje predstavlja sproščeno preživljanje časa v vodi, pogosto tudi igranje v vodi, npr. sedenje, ležanje, premikanje na mestu, hoja, tek ali plavanje, potapljanje in skakanje v vodo. Kopanje je pojmovno nadrejeno plavanju, v procesu učenja plavanja pa je kopanje začetna stopnja1.
|
|
Lebdenje na gladini oz. plovnost
|
Lebdenje na gladini oziroma plovnost je sposobnost in spretnost mirujočega telesa, da se obdrži na vodni gladini. S fizikalnega vidika lebdenje opredeljujemo kot sposobnost, saj je mogoče le takrat, ko je specifična masa telesa manjša od specifične mase vode. Sposobnost lebdenja je tesno povezana z nadzorom dihanja. Z didaktičnega vidika lahko lebdenje na gladini razumemo tudi kot spretnost, ki jo mora plavalni začetnik postopno usvojiti z vajami za usklajeno in nadzorovano dihanje ter z vajami za razvijanje plovnosti (vaja zvezdica v hrbtnem in prsnem položaju, ki so jo nekoč imenovali kot vajo mrtvak)3.
|
|
Drsenje
|
Drsenje je premikanje iztegnjenega, pasivnega telesa po vodni gladini ali pod njo1.
|
|
Upor vode
|
Upor vode je sila upora vode, ki deluje na telo glede na način njegovega gibanja. Pasivni upor je sila upora, ki deluje na plavalca med drsenjem1; aktivni upor je sila upora, ki deluje na plavalca med plavanjem1.
|
|
Propulzivna sila
|
Propulzivna sila je sila, ki plavalcu omogoča premikanje z zaveslaji in udarci1.
|
|
Plavanje
|
Plavanje predstavlja človekovo obvladovanje vode z lastnimi silami, ki mu omogočajo varno premikanje v želeni smeri na vodni gladini ali pod njo1.
|
|
Udarec
|
Udarec je gibanje nog pri plavanju1.
|
|
Zaveslaj
|
Zaveslaj je gibanje rok pri plavanju1.
|
|
Cikel
|
Cikel je zaokroženo gibanje z rokami in nogami pri plavanju1. Ločimo kravlov, prsni, hrbtni in delfinov cikel.
|
|
Kravlov cikel
|
Kravlov cikel je sestavljen iz dveh izmeničnih zaveslajev in več izmeničnih udarcev. Plavalci najpogosteje plavajo kravl z dvoudarčnim, pri hitrejših plavanjih pa tudi s štiriudarčnim in šestudarčnim ciklom1.
|
|
Prsni cikel
|
Prsni cikel je sestavljen iz soročnega zaveslaja in sonožnega udarca1.
|
|
Hrbtni cikel
|
Hrbtni cikel je sestavljen iz dveh izmeničnih zaveslajev in več izmeničnih udarcev. Plavalci najpogosteje plavajo hrbtno z dvoudarčnim, pri hitrejših plavanjih pa tudi štiriudarčnim ciklom1.
|
|
Delfinov cikel
|
Delfinov cikel je sestavljen iz soročnega zaveslaja in dveh sonožnih udarcev1.
|
|
Preproste oblike plavanja
|
Preproste oblike plavanja so najenostavnejša gibanja, ki človeku omogočajo plavanje (začetno plavanje v prsnem položaju z dvignjeno glavo ali njenim potapljanjem, žabje plavanje, mlinček, pasje plavanje, človeško plavanje, začetno plavanje v hrbtnem položaju, meduza)2.
|
|
Uporabne plavalne tehnike
|
Uporabne plavalne tehnike so načini gibanja plavalčevega telesa med plavanjem, ki so prirejeni za različne uporabne namene v vodi. Uporabne plavalne tehnike so: germanija, metulj, reševalni ali vaterpolski kravl, mornar, trudgen, vaterpolski hrbtno, bočno z vračanjem zgornje roke nad gladino in pod njo, vojaško plavanje2.
|
|
Plavalne tehnike
|
Plavalne tehnike so načini gibanja plavalčevega telesa med plavanjem, ki so opredeljeni s tekmovalnimi pravili. Plavalne tehnike so: kravl, prsno, hrbtno in delfin2.
|
|
Plavalna tekmovalna pravila
|
Tekmovalna pravila v plavalnih tehnikah določa mednarodna športna organizacija, ki ureja tekmovanja in pravila v vodnih športih po svetu Word Aquatics (organizacija je bila dolgo znana kot Mednarodna plavalna zveza ali krajše FINA). Po njih potekajo tekmovanja na nacionalnih in mednarodni ravni. Za začetnike lahko na nacionalnih ravneh države tudi prilagodijo tekmovalna pravila.
|
|
Plavalni slog
|
Slog (pogovorno se uporablja tudi tujka stil) je individualizirana plavalna tehnika. Plavalec prilagodi plavalno tehniko svojim sposobnostim in lastnostim, tako da lahko ustvarja čim večjo silo propulzije in čim manjšo zaviralno silo. Pojmovno je izraz slog podrejen izrazu plavalna tehnika1.
|
|
Plavalne discipline
|
Plavalna disciplina je s pravili določena razdalja, ki jo mora plavalec ali več plavalcev preplavati v določeni plavalni tehniki ali tehnikah. Pravila opredeljujejo pet skupin plavalnih disciplin: prosta, prsna, hrbtna, metuljeva in mešana plavanja.
|
|
Proste discipline
|
Pri prostih plavanjih pravila ne predpisujejo plavalne tehnike. Plavalci običajno uporabljajo kravl, ker je najhitrejša plavalna tehnika1.
|
|
Metuljeve discipline
|
Pri metuljevih plavanjih je v pravilih opredeljen le metulj (ang. butterfly). Plavalci običajno plavajo delfin, ker je bistveno hitrejša različica metulja.
|
|
Discipline mešanega plavanja
|
Mešano plavanje je lahko posamično ali štafetno. V posamičnem mešanem plavanju plavalec plava v štirih plavalnih tehnikah po naslednjem vrstnem redu: metulj, hrbtno, prsno in kravl. V štafetnem mešanem plavanju plavalci plavajo vsak svojo plavalno tehniko v naslednjem vrstnem redu: hrbtno, prsno, metulj, kravl1.
|
|
Štafetno plavanje
|
Štafetna plavanja so edine ekipne discipline znotraj plavanja. V tekmovalnem plavanju je ekipa sestavljena iz štirih plavalcev, ki zaporedoma na določen način preplavajo določeno razdaljo. Ko prvi konča, se drugi odrine s štarta, nato tretji in četrti. V šoli imajo lahko štafete drugačna pravila, tako glede sestave in številčnosti, kot tudi glede predaj1.
|
|
Ravni usvojenosti plavalne tehnike
|
V procesu učenja plavalec prehaja skozi različne ravni usvojenosti plavalne tehnike: osnovno, nadaljevalno in tekmovalno raven.
|
|
Osnovna raven usvojenosti plavalne tehnike
|
Osnovna raven je najpreprostejša oblika plavanja določene plavalne tehnike, ki temelji na preprostih udarcih in zaveslajih. Namen osnovne ravni je, da otroku (oz. plavalnemu začetniku) omogoči, predvsem ob izkoriščanju vlečne sile, obdržanje na vodni gladin1.
|
|
Nadaljevalna raven usvojenosti plavalne tehnike
|
Nadaljevalna raven je zahtevnejša oblika plavanja določene plavalne tehnike ter temelji na učinkovitejših udarcih in sestavljenih zaveslajih pod vodo. Njen namen je, da učencu (plavalcu) omogoči, ob izkoriščanju kombinacije vlečne in vijačne sile, premikanje na vodni gladini1.
|
|
Tekmovalna raven usvojenosti plavalne tehnike
|
Tekmovalna raven je plavanje določene plavalne tehnike skladno s tekmovalnimi pravili in s ciljem doseganja optimalnega (primernega športnikovim lastnostim in sposobnostim) rezultata glede na tekmece ali izmerjeni čas.
|
|
Obrati pri plavanju
|
Obrat plavalca je sprememba smeri premikanja plavalca za 180°. Glede na izvedbo delimo obrate na nadvodne in podvodne. Pri nadvodnih obratih se glava med samim obračanjem giblje nad vodno gladino, pri podvodnih pa ostaja pod njo.1
|
|
Skoki v vodo
|
Skoki v vodo so lahko na noge ali glavo. So olimpijska športna panoga s tekmovalnimi pravili, ki določajo tudi način odriva (z nog ali rok) in način prehoda v vodo (navpično na noge ali navpično na glavo), pri plavanju pa pomenijo zabavno dejavnost kot enega od načinov prehoda v vodo (skoki na noge ali na glavo) ali s pravili določen začetek plavanja.
|
|
Skoki na glavo v vodo pri plavanju
|
Glede na gibalno zahtevnost delimo skoke na glavo v vodo pri plavanju na osnovni skok na glavo, šolski štartni skok in več načinov tekmovalnih skokov. Razlika med njimi je v štartnem položaju in zamahu z rokami. Pri osnovnem skoku na glavo ni zamaha. Že v štartnem položaju imamo roke vzročene, sklenjene dlan na dlan in z glavo med njimi. Z nadlahtmi si onemogočamo, da bi med odrivom, letom in doskokom dvignili glavo. Ostali načini so gibalno zahtevnejši, saj med odrivom zamahnemo z rokami do vzročenja.
|