X
16okt.

Napotki za poučevanje počasnega fokstrota in quickstepa

V prispevku Značilnosti in potek poučevanja počasnega in hitrega fokstrota smo predstavili njune glavne značilnosti in osnovne plesne figure, v pričujočem prispevku pa želimo podati še dodatne specialno-didaktične napotke za učiteljevo uspešno poučevanje obeh plesov.

dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Počasni ali koračni fokstrot in hitri fokstrot ali quickstep sta standardna plesa, ki se plešeta v 4/4 taktu po krožnici. Plesalec in plesalka sta obrnjena bočno na plesno smer (ta poteka v nasprotni smeri urinega kazalca) v zaprti plesni drži. Gibanje s koraki naprej in nazaj je sproščeno, koraki so kratki (takšni, s kakršnimi hodimo po ulici), gibanje plesalke in plesalce pa je zrcalno (ko izvede plesalec korak naprej z levo nogo (LN), stopi plesalka korak nazaj z desno nogo (DN))1. Zaprto plesno držo in tehnične posebnosti standardnih plesov si lahko ogledate na povezavi2. Preden začnete s poučevanjem fokstrota, preberite SLOfit nasvet Značilnosti in potek poučevanja počasnega in hitrega fokstrota o načinu gibanja in posameznih plesnih figurah fokstrota.

Specialno-didaktični napotki za poučevanja fokstrota

  1. Pripravljalne vaje
  • Usvajanje zakonitosti štiričetrtinskega ritma.
  • Hoja najprej posamezno (solo) in nato v paru ob počasni glasbi (najprej učiteljevo štetje S-S-S-S, nato S-S-Q-Q).
  • »Drsenje« po tleh – hoja z občutkom, da stopalo gladko polzi, najprej v smeri samo naprej in nazaj, nato sestavljeno: »naprej-naprej-v stran-skupaj« in »nazaj-nazaj-v stran-skupaj«.
  • Hoja bočno na smer gibanja v osnovnem koraku fokstrota.
  1. Učenje plesnih figur

Slika 1

Osnovni korak z dvigom in spustom

Plesalec in plesalka v zaprti drži z dvigom na prstih

Foto: video učni pripomoček za poučevanje plesa

  1. Zaporednost korakov poučevanja
  • Štetje (najprej učitelj, nato učenci skupaj z učiteljem) v 4/4 ritmu.
  • Hoja v 4/4 ritmu glasbe prosto po prostoru, poudarek na prvo dobo v taktu (na prvi korak plesalec/plesalka zniža težišče in se na koncu drugega dvigne visoko na prste).
  • Bočno na plesno smer izvajanje osnovnega koraka z LN naprej in nazaj.
  • Izvajanje osnovnih korakov ob glasbi, poudarjeno gibanje – dvigi in spusti.
  • Desni obrat po dveh polovičnih obratih.
  • Izvedba treh osnovnih korakov (naprej-nazaj-naprej) in desnega obrata ter enega osnovnega koraka nazaj (opis za plesalce, plesalke pa izvedejo korake ravno obratno).
  • Navezovanje korakov iz prejšnje alineje v paru (pred tem učitelj poudari pomembnost stabilne zaprte drže).
  • Naučeni koreografiji učitelj doda glasbo, plesalci zaplešejo po krožnici v plesni smeri.
  • Iz prej naučene koreografije (trije osnovni koraki in desni obrat) plesalci nadaljujejo s tremi osnovnimi koraki (tokrat nazaj-naprej-nazaj) in dodajo še levi obrat (po polovičkah).
  • Plesalci in plesalke lahko svojo plesno vlogo (moško oz. žensko) izvedejo vsak posebej ali kar skupaj v paru.
  • Plesni pari nekajkrat ponovijo celotno koreografijo ob štetju in po ravni črti.
  • Celotno koreografijo ponovijo po štetju po krožnici, nato še ob glasbi.
  • Bistveno za napredek je ponavljanje, zato plesni pari ob glasbi kar nekajkrat zaplešejo koreografijo.
  • Plesalke in plesalci naj menjavajo partnerja, saj se tako plesni pari medsebojno bolje spoznavajo, privajajo na različne načine vodenja in različno energijo posameznika ter se zavedajo, da je pomembno zaznavati in se prilagajati drugačnosti vsakega plesalca/plesalke.
  • Učitelj doda še spremembo ritma in iz naučenega počasnega (koračnega) fokstrota izpelje kar hitri fokstrot (quickstep).
  • Če predstavlja sprememba ritma učencem težavo, izvede vsak učenec svojo vlogo – koreografijo ob učiteljevem štetju in napovedovanju posamično in šele nato v paru; najprej ob učiteljevem (ali skupnem) štetju in šele nato po krožnici ob glasbi.

Še nekaj drugih splošnih napotkov

  • Idealno je, če vadba poteka v posebni plesni dvorani, da učencev ne moti hrup drugih vadbenih skupin. Če šola nima plesne dvorane, naj se učitelji dogovorijo med seboj glede vsebin, ki jih poučujejo sočasno v istem prostoru, da ne bo preveč motečih dejavnikov (gotovo ni mogoče učinkovito poučevati v istem prostoru košarke na eni polovici telovadnice in plesa na drugi).
  • Predlagamo, da učitelj in učiteljica poučujeta ples sočasno, tako da ni motečih zvokov, učenci/učenke oziroma dijaki/dijakinje pa lahko oblikujejo plesne pare. Učitelja, ki poučujeta v paru, se lahko med seboj dogovorita, da prevzame vodilno vlogo pri poučevanju plesa tisti, ki je bolj kompetenten in samozavesten, drugi pa pomaga. Vlogi potem pri poučevanju enega od drugih športov zamenjata.
  • Če v posameznih srednješolskih programih zaradi značilnosti poklicev izrazito prevladujejo fantje ali dekleta, naj se dijaki oz. dijakinje naučijo obeh vlog (plesalca in plesalke).
  • Učitelj naj začne s poučevanjem fokstrota v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Poučuje tako, da učenci plešejo ob njegovem štetju, v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa naj bi učenci že zaplesali samostojno ob glasbi, torej brez učiteljevega štetja. Svoje znanje lahko pokažejo na šolskih prireditvah, valeti ali na šolskem plesnem festivalu. V srednji šoli učitelj poučuje fokstrot tudi zato, da ga dijaki lahko samostojno (brez štetja učitelja) zaplešejo na maturantskem plesu.
  • Fokstrot (oziroma kateri koli drug ples) lahko učitelj ponudi tudi med gibalnim odmorom, ki mu šole običajno namenijo 20 minut. Učenci določenih razredov se zberejo v telovadnici ali šolski avli ter izvajajo pripravljalne vaje ali pa že plešejo na učiteljevo štetje. Šteje lahko tudi kdo od učencev oziroma dijakov. Tak gibalni odmor lahko šola izvaja enkrat tedensko ob določenem dnevu (npr. v sredo) ali pa večkrat tedensko, ko se v telovadnici zberejo npr. ob ponedeljkih šestošolci in sedmošolci, ob četrtkih pa osmošolci in devetošolci.
  • Za uspešno poučevanje naj se učitelj pripravi tudi tako, da si ogleda e-gradivo, ki mu lahko zelo olajša delo. Če ni ravno samozavesten, pa naj obišče katerega od seminarjev.

Viri:

1Ambož, T., Zagorc, M. in Kocbek, R. (2004). Svetovni plesni program. Ljubljana, Plesna zveza Slovenije.
2Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.