Gibalni odmor - pomembna prekinitev pouka

prof. dr. Gregor Jurak, prof. dr. Marjeta Kovač, doc.dr. Gregor Starc, asist. dr. Franjo Krpač
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja

Pomemben ukrep za zmanjševanje zdravstvenih težav, ki se pojavljajo z dolgotrajnim sedenjem , pa tudi zboljšanja osredotočenja na nadaljnje šolsko delo, je gibalni odmor. To je sopomenka aktivnemu, rekreacijskemu ali fit odmoru. Šola lahko organizira takšen  časovno daljši odmor na približno sredini dnevnega urnika otrok (običajno po odmoru, ki je namenjen malici); med gibalnim odmorom učenci izvajajo različne samoorganizirane gibalne dejavnosti. Šola jim za ta namen zagotovi prostorske možnosti (zunanje površine, telovadnica, večji spremljajoči prostori – npr. avla, hodnik) in pripomočke (npr. športni pripomočki, glasba). Če je le mogoče, naj gibalni odmor poteka zunaj, tudi ob različnih vremenskih pogojih.

Obremenitev učencev pri pouku je večinoma intelektualna, senzorična, emocionalna, mnogokrat monotona in močno obremeni delo možganov, ki so velik potrošnik kisika. Statično mišično delo predvsem v izometrični kontrakciji poleni tudi krvni obtok, zmanjšajo se frekvence dihanja in srčnega utripa, tako da je manj tudi kisika, ki ga še posebej pogrešajo možgani, saj so njegov velik potrošnik. Gibanje je nenadomestljivi, najpreprostejši, najnaravnejši, najpogostejši in skoraj edini način, ki poživi krvni obtok in s tem poveča količino kisika v možganih.

Gibalni odmor je bil prenesen v naš šolski sistem iz gospodarstva, kjer so bili zabeleženi zelo dobri učinki. Po pričakovanjih je gibalni odmor tudi v šolstvu doprinesel k humanejšemu in uspešnejšemu pedagoškemu procesu. Izsledki o učinkih gibalnega odmora v Sloveniji so pokazali, da so vključeni učenci: 

• izboljšali trenutno počutje^{1,2,3,4,5,6,7,8,9} 
• izboljšali pozornost^{10, 11} 
• uspešneje računali¹² 
• izboljšali socialno klimo v razredu^13,14 

Organizacija gibalnega odmora 

Vsaka šola je nekaj posebnega, tako z vidika učencev, učiteljev, organizacije dela kot šolskega okolja. Zato ni univerzalnega organizacijskega modela gibalnih odmorov, temveč mora vsaka šola sama opredeliti rešitve glede na njene značilnosti (primer OŠ Idrija). V preteklosti, zlasti v obdobju celodnevnih šol, so bili gibalni odmori že precej razširjeni na slovenskih osnovnih šolah³, sčasoma pa so zlasti zaradi organizacijskih težav na večini šol zamrli. Na šolah, kjer se gibalni odmor ne izvaja, naj šola pripravi organizacijsko (časovni okvir skupaj z zamikom urnika, prehrano, vozači, površine in prostori za izvajanje, oprema ipd.) in vsebinsko zasnovo (predvidene vsebine, nadzor nad potekom) gibalnega odmora. Ta se izvaja med šolskim letom ne glede na letni čas. Z namenom, da se naredijo ustrezne izboljšave in da to postane stalna praksa, šola pripravi tudi vrednotenje izvedbe. Ključna oseba šolskega tima pri zasnovi gibalnega odmora je športni pedagog. Na šolah, kjer že imajo gibalni odmor, se le-ta ovrednoti in šolski tim po potrebi predlaga izboljšave.   

Sodelovanje v dejavnostih v času gibalnega odmora je načeloma za učence prostovoljno. Zaradi slabših gibalnih navad obstaja verjetnost, da se teh dejavnosti najmanj udeležujejo zdravstveno ogroženi otroci. Zato je smiselno, da šola zanje v času gibalnega odmora organizira vodeno vadbo ali pa da tem učencem prednost pri koriščenju določenih prostorov ali površin (npr. telovadnica). 

Koraki gibalnega odmora

Predlagamo naslednje korake pri pripravi zasnove gibalnega odmora: 

1. Ustvarjanje ustreznega vzdušja med učitelji za vzpostavitev gibalnega odmora

• Učitelj športne vzgoje predstavi učiteljskemu zboru zlasti možnosti za izboljšavo pozornosti in kakovosti učenja  ter posledično lažjega poučevanja za učitelje ob vpeljavi gibalnih prekinitev (gibalnih odmorov in minut za zdravje).

2. Umestitev gibalnega odmora v urnik  

• Optimalno je, če je gibalni odmor umeščen nekje v sredini pouka. Običajno je to po drugi (razredna stopnja) ali tretji uri (predmetna stopnja). Odmor za malico ne sme biti hkrati tudi gibalni odmor, saj morajo učenci nameniti ustrezno pozornost prehranjevanju in gibanju posebej. Možnih je več različnih kombinacij organizacije urnika glede na zmožnosti šole: 
  • enotni urnik za celo šolo (istočasno za vse učence obroki in gibalni odmor),
  • enak urnik za razredno in predmetno stopnjo, vendar izmenjujoče se gibalni odmor in malica,
  • različen urnik za razredno in predmetno stopnjo (na razredni stopnji lahko razredni učitelj organizacijsko mnogo lažje umesti odmor znotraj ur, ki jih poučuje).
• Trajanje gibalnega odmora naj bo med 20 in 30 minut. Krajši odmori bodo manj učinkoviti, še zlasti če bo to vezano na preobuvanje, poleg tega pa bodo težko dosegli svoj namen.  
• Posebno težavo lahko v določenih okoljih predstavlja zamik zaključka pouka zaradi odhoda učencev, ki prihajajo v šolo s šolskim avtobusom. Šole morajo zato pred začetkom poletja opredeliti nov urnik in se dogovoriti z lokalno skupnostjo kot financerjem prevoza za drugačen urnik prevozov. Predstavniki lokalnih skupnosti so člani lokalnega preventivnega tima, zato je to najbolje pravočasno izpostaviti na sestanku tega tima.  

3. Vsebinska in prostorska opredelitev gibalnega odmora

• Vsebine gibalnega odmora morajo biti učencem dobro poznane, prav tako njihova organizacija, tako da se lahko sami organizirajo za njihovo izvedbo v času gibalnega odmora. 
• V ugodnem vremenu priporočamo, da se gibalni odmor izvaja na zunanjih šolskih površinah, v manj ugodnem vremenu (dež, hud mraz) pa v šoli, poleg športne dvorane v različnih skupnih prostorih: avli, hodnikih, stopniščih. 
• Šola natančno opredeli površine oz. prostore za gibalni odmor, vsebine, ki se lahko izvajajo na posameznih površinah, športne pripomočke, ki so tam na voljo, ter naredi razpored oddelkov po posameznih površinah. 

4. Pravila izvajanja gibalnega odmora in nadzor nad njegovim izvajanjem 

• Športni pedagog opredeli pravila gibanja na posameznih površinah gibalnega odmora. Vsi učenci morajo biti seznanjeni z njimi (objava pravil na površinah in prostorih, kjer se izvaja gibalni odmor ter na spletnih straneh šole). 
• Športni pedagog predlaga vodstvu način nadzora nad izvajanjem dejavnosti gibalnega odmora in nadzorne točke. 
• Vodstvo šole sprejme pravila izvajanja gibalnega odmora in opredeli organizacijo nadzora glede na svojo notranjo organiziranost. V nadzor nad izvajanjem dejavnosti gibalnega odmora so načeloma vključeni vsi učitelji, vodstvo pa opredeli to njihovo dolžnost znotraj njihovega delovnega razmerja (doprinos ur, delovna obveznost idr.). 

Literatura:

¹Černetič, N. (1998). Trenutno počutje učencev in aktivni odmor (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
²Gorjanc, K. (2004). Vpliv aktivnega odmora na trenutno počutje učencev (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
³Krpač, F. (1999). Primerjava trenutnega počutja učencev na običajni in celodnevni osnovni šoli. V E. Hofman (ur.), Školski sport: [zbornik radova] (str. 258-260). Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu. 
⁴Krpač, F. (november 2004). Vpliv aktivnega odmora na trenutno počutje učencev. V B. Škof in M. Kovač (ur.), 17. strokovni posvet športnih pedagogov Slovenije. Zbornik referatov (str. 150-154). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 
⁵Krpač, F. in Kruvinovič, M. (2005). Vpliv programiranega in vodenega aktivnega odmora na trenutno počutje učencev na razredni stopnji. V Zbornik referatov / 18. Strokovni posvet športnih pedagogov Slovenije (str. 189-193). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 
⁶Kuralt, P. (1996). Spremembe v trenutnem počutju učencev na razredni stopnji z uvedbo aktivnega odmora (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
⁷Vorkapić, M. (2006). Razlike v trenutnem počutju učencev ob izvajanju vodenega aktivnega odmora oziroma brez njega (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
⁸Zavrl, K. (1996). Vpliv aktivnega odmora na počutje učencev (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
⁹Zupančič, Š. (2005). Vpliv aktivnega odmora na trenutno počutje učencev na razredni stopnji (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
¹⁰Kos, N. (2009). Povezanost organiziranega aktivnega odmora s pozornostjo učencev (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
¹¹Krpač, F., Jerman, J. in Kos, N. (2010). Povezanost aktivnega odmora in pozornosti. V Mednarodni znanstveni in strokovni simpozij Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka (str. 204-205). Portorož: 
¹²Kum, T. (2013). Uspešnost računanja po različnih oblikah rekreativnega odmora (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
¹³Biderman, S. (2005). Vpliv aktivnega odmora na razredno klimo (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 
¹⁴Geršak, A. (2006). Aktivni odmor in razredna klima (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.