Kaj vključuje koncept 24-urnega gibalnega vedenja

Žan Luca Potočnik mag., dr. Marjeta Kovač in dr. Gregor Jurak

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

V raziskovalni skupini SLOfit se v največji meri ukvarjamo z raziskovanjem telesne zmogljivosti. K telesni zmogljivosti prispevajo tako telesne lastnosti kot gibalne sposobnosti, nanje pa vplivajo genska zasnova, vzgojni in razvojni procesi, vedenjski vzorci in navade (telesna dejavnost, prehrana, spanje itd.). Predvsem navade so tiste, ki jih lahko relativno preprosto in objektivno opazujemo. Na podlagi teh opazovanj lahko pojasnimo stanje telesne zmogljivosti in načrtujemo intervencije za spremembo navad, izboljšanje zmogljivosti ter počutja. V kontekstu 24-UGV nas zanimajo predvsem z gibanjem povezane navade, torej telesna dejavnost pri različnih stopnjah intenzivnosti, sedeča dejavnost in spanje. Pri sedeči dejavnosti nas zanima, koliko časa v dnevu posameznik presedi in kako dolgi so posamezni intervali sedenja, pri tem nas zanima tudi zaslonski čas – koliko časa posameznik uporablja elektronske naprave z zaslonom. Pri spanju nas zanima, koliko časa posameznik spi, kakšna je konsistentnost njegovih spalnih navad (odhod v posteljo, trajanje spanca, bujenje) in tudi kakovost spanca.

Slika 1

Prikaz priporočenega časovnega razmerja med različnimi oblikami telesne dejavnosti znotraj 24-urnega cikla

Telesna dejavnost in nosljiva tehnologija

Spremljanje telesne dejavnosti je že dolgo predmet preučevanja. Dejavnost lahko beležimo na različne načine, najbolj pogosta in preprosta metoda je vprašalnik, na katerega posameznik odgovarja po svojem spominu, običajno za telesno dejavnost preteklega tedna. Opisati mora vrsto, intenzivnost in trajanje telesne dejavnosti. Takšna metoda spremljanja telesne dejavnosti je precej preprosta in ekonomična za izvedbo, vendar pa je zaradi subjektivnih ocen posameznikov tudi manj zanesljiva. Za bolj zanesljivo in objektivno spremljanje uporabljamo naprave s pospeškometri, ki zaznavajo količino, intenzivnost in s pomočjo napredne programske opreme pogosto tudi vrsto telesne dejavnosti. Pospeškometri so drobni senzorji, ki zaznavajo pospeške gibanja in se nahajajo v številnih napravah, kot so npr. zračne blazine v prevoznih sredstvih, ki se morajo sprožiti ob trku (ko pospeškometri zaznajo nenadno silovito spremembo smeri pospeška). Nahajajo pa se tudi v večini sodobnih prenosnih telefonov in v nosljivi tehnologiji (ang. wearable technology), kot so pametne zapestnice, športne ure in nekatere druge naprave za spremljanje fizioloških procesov.

Slika 2

Naprave, ki omogočajo spremljanje 24-UGV

Številne naprednejše naprave vsebujejo tudi žiroskop, ki zaznava spremembe položaja naprave oz. osebe, ki jo nosi, predvsem takrat, ko je njen položaj pokončen ali vodoraven. Ker merilniki zmorejo zaznati položaj telesa in nekatere osnovne fiziološke kazalnike, lahko beležijo tudi spanec. Uporaba napredne prenosne telefonije in druge nosljive tehnologije je danes precej razširjenja, globoko povezana z našimi navadami in je v stalnem stiku z našim telesom. To pomeni, da imajo naprave, ki jih (celo)dnevno uporabljamo, velik potencial za spremljanje naših gibalnih navad.  Če se odločimo spremljati naše 24-UGV, potem je smiselno, da dejavnost spremljamo vsaj 7 dni, da spremljava vključuje tako delovne oz. šolske dni kot prosta dneva med vikendom. Še bolj optimalno je, če se spremlja 10 dni, npr. od ponedeljka do naslednje srede, saj lahko kak dan pride do izpada podatkov, npr. zaradi izpraznjenja baterije. Pri beleženju gibanja je treba zabeležiti tudi vrsto dejavnosti, npr. trening nogometa, sprehod s psom, hoja v šolo in domov … Pri sedenju je smiselno, da se seštejejo ure pouka, pri katerih se sedi, in sedenje doma, potrebno za domače naloge in učenje, hkrati pa tudi sedenje, ko učenci oz. dijaki uporabljajo zaslonske naprave. Za spanje je treba zapisati uro odhoda v posteljo in uro bujenja. Priporočeno je, da se za vsak dan zabeleži tudi vreme, ki lahko pomembno vpliva na gibanje v prostem času.

Če naprave, kot so pametni telefon, športna ura ali zapestnica, nimamo, lahko telesno dejavnost, sedenje, spanje in zaslonski čas beležimo tudi v obliki osebnega dnevnika. Vendar pa se moramo pri tem zavedati, da so zabeležene vrednosti zgolj ocena, ki je pod vplivom naših subjektivnih zaznav. Tak pristop je, v primerjavi z merjenjem z napravami, manj natančen. Če našo dejavnost beležimo ročno, lahko oceno naredimo bolj natančno, tako da si pomagamo z zbornikom telesnih dejavnosti za mladostnike^1,2, ki z MET vrednostmi opredeljuje, kakšna je njihova intenzivnost. Če se lotimo tudi tega izziva, potem je treba upoštevati, da 1 MET predstavlja mirovanje oz. sedečo dejavnost, med 1 in 4 MET je nizko intenzivna dejavnost, med 4 ter 7 MET zmerno do visoko intenzivna, nad 7 MET pa visoko intenzivna dejavnost.

Viri:

¹NCCOR. (b. d.) MET values (observed/imputed) – view all categories - NCCOR youth compendium of physical activities. https://www.nccor.org/tools-youthcompendium/view-all-categories/.
²Butte, N. F., Watonm K., Ridley, K. Zakeri, I., McMurray R., Pfeiffer K., Crouter S., Herrmann, S., Bassett, D., in Long, A. (2018). A youth compendium of physical activities: activity codes and metabolic intensities. Medicine and Science in Sports and Exercise, 50, 246.