Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za Ciciban, najstarejšo in najuglednejšo revijo za otroke prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, pripravila prispevek o olimpijskih igrah in njihovih vrednotah.
Katarina Bizjak Slanič1, prof. dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Olimpijske igre so začeli prirejati v antični Grčiji 1000 let pr.n.št. Igre so se začele kot verska srečanja, imele so kultni pomen, potekale pa so v svetem kraju Olimpija. Prirejali so jih na štiri leta, vselej avgusta. Ob svojem višku so trajale pet dni in so vključevale športe, kot so npr. rokoborba, peteroboj in tekma vozov. Tekmovalci in gledalci so bili lahko le moški, tekmovali so goli. Ženske niso smele sodelovati niti kot tekmovalke niti kot gledalke, imele pa so svoje tekmovanje v čast boginje Here.1 Igre so prirejali več kot 1200 let, leta 391 n.št. pa je rimski cesar Teodozij I. uradno prepovedal vsa poganska čaščenja, med njimi tudi olimpijske igre, kar je tedaj pomenilo konec olimpijskega gibanja.
Pierre de Coubertin je ponovno obudil "plemeniti in viteški" način urjenja telesa v obliki amaterskega športa, ki mora biti samemu sebi nagrada. Na kongresu leta 1894 v Parizu so soglasno sprejeli sklep o ponovni obuditvi olimpijskih iger, ustanovili so tudi Mednarodni olimpijski komite, določili olimpijsko zastavo in protokol prirejanja tekmovanj. Prve olimpijske igre moderne dobe so bile v grških Atenah dve leti kasneje, leta 1896, prve zimske olimpijske igre pa so bile organizirane leta 1924 v francoskem Chamonixu. Igre potekajo vsake štiri leta. Leta 1916 olimpijskih iger ni bilo zaradi prve svetovne vojne, leta 1940 in 1944 pa zaradi druge svetovne vojne, poletne igre, ki bi morale biti leta 2020, pa so zaradi pandemije korona virusa predstavili na letošnje leto. Vse do leta 1992 so bile poletne in zimske olimpijske igre isto leto, nato pa so se odločili, da bodo poletne in zimske olimpijske igre posebej na vsaki dve leti.
Pri antičnih tekmovanjih je bila zmaga veliko bolj pomembna od samega sodelovanja. Olimpijski duh je za antične Grke predstavljal moralno osnovo za njihovo nacionalno enotnost. Bil je tako močan, da so bili sposobni vzpostaviti tudi mir med sprtimi stranmi v vojni. Sodobne olimpijske igre poudarjajo pomen sodelovanja in spoštovanja načel olimpijskega duha in olimpijskih vrednot2, ki so napisane v olimpijski listini3. Predstavljamo dve pomembno točki olimpijske listine.3
T2.) Olimpizem je življenjska filozofija, ki v harmonično celoto povezuje vrednote telesa, volje in duha. Olimpizem si prizadeva s povezovanjem športa in kulture ter vzgoje ustvariti način življenja, ki bi temeljil na veselju, izvirajočem iz napora, na vzgojni vrednosti dobrega zgleda in na spoštovanju splošnih osnovnih etičnih načel.
T6.) Cilj olimpijskega gibanja je vzgajati mladino s pomočjo športa in tako pomagati graditi miren in boljši svet brez diskriminacije in v olimpijskem duhu, kar je mogoče doseči le z medsebojnim razumevanjem v duhu prijateljstva in fair pleja.
V Cicibanu so za najmlajše predstavljene olimpijske vrednote prijateljstva, odličnosti in spoštovanja2, ki jih moramo vsi upoštevati vsak dan ne le v športu, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Navijajte za naše športnike, ukvarjajte se s športom in ne pozabite, da je je poleg telesnega napora v športu pomembno tudi spoštovanje poštene igre, vsak, ki se trudi po svojih najboljših močeh, pa je zmagovalec nad samim seboj.
Literatura:
1 Olimpijske igre (2021), Pridobljeno iz:
2 Olympic Values (2021). Pridobljeno iz: https://olympics.com/ioc/olympic-values
3 IOC (2021). Pridobljeno iz: https://olympics.com/ioc