Verjetno vsi prebivalci Slovenije poznamo gorečega borca za slovenstvo Jakoba Aljaža, ki je za en goldinar kupil vrh Triglava in tam postavil znameniti Aljažev stolp. Replika stolpa stoji pred njegovo rojstno hišo v Zavrhu pod Šmarno goro, preurejena hiša pa vabi na ogled vse šmarnogorske obiskovalce. Z njenim obiskom lahko šole povežejo tudi kulturni in/ali športni dan.
prof. dr. Marjeta Kovač
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Ob omembi najvišje slovenske gore, Triglava, večina pomisli tudi na dovškega župnika Jakoba Aljaža. Malokdo pa ve, da je bil kleni mož rojen 6. julija 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno goro. Med študijem na Dunaju se je ukvarjal s starimi jeziki (grščino, latinščino in staro cerkveno slovanščino). Želel je postati profesor, a mu je očetova smrt preprečila končanje študija, saj ga družina ni mogla več finančno podpirati1. Leta 1867 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1871 posvečen v duhovnika. Do leta 1880 je služboval v Tržiču (Slika 1) kot kaplan, učitelj in upravitelj štirirazrednice, nato je bil župnik na Dobravi pri Kropi, od leta 1889 pa na Dovjem, kjer je ostal vse do smrti 4. maja leta 19271.
Slika 1
Doprsni kip Jakoba Aljaža v Tržiču
Foto: Marjeta Kovač
Jakob Aljaž je bil človek mnogoterih talentov. Ni bil le gornik, ki so ga mikale najvišje slovenske gore, bil je tudi pevec in skladatelj1-3. Ob vstopu v Aljaževo rojstno hišo nas zato pozdravi tudi glasba. Glasbeno nadarjenost je Jakob Aljaž pokazal že v ljudski šoli, ki jo je obiskoval v bližnjem Smledniku, nato pa tudi v ljubljanski normalki (glavni šoli z učiteljiščem) in klasični gimnaziji. Med študijem na Dunaju je pel tenor v Slovanskem pevskem društvu. Poznate pesem Oj Triglav, moj dom? Besedilo pesmi je napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894, objavil pa jo je pod psevdonimom »Slavin«3. Leta 1895 je pesem uglasbil Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa2,3. Aljaž jo je objavil v svoji »Slovenski pesmarici II« leta 1900. Gotovo se je pesem vsem današnjim prebivalcem Slovenije najbolj vtisnila v spomin v izvedbi skupine Laibach z gosti ob otvoritvi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici leta 2023. Iz nemščine je prevedel vsem poznano božično pesem »Sveta noč«, uglasbil pa je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča1.
Aljaža poznamo kot graditelja Aljaževega stolpa in drugih planinskih koč ter poti. Stolp na vrhu Triglava naj bi po njegovi zamisli ponujal zavetišče planincem. Gotovo je bil izjemno finančno spreten, saj je kot župnik na Dovjem za en goldinar kupil vrh Triglava. Pozimi 1894/1895 je sam izdelal načrt stolpa, njegovo gradnjo pa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov. Z vlakom so jih prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v enem dnevu - 7. avgusta 1895 le v petih urah. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž. Nakup zemljišča in gradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so želele doseči podrtje stolpa, a se je Aljaž uspešno uprl obtožbam. Kasneje je Jakob Aljaž predal stolp Slovenskemu planinskemu društvu1. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih ter kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom ter Tominškove poti iz Vrat na Kredarico1.
Danes je rojstna hiša Jakoba Aljaža s hišno številko 2 jugozahodno od jedra vasi Zavrh pod Šmarno goro preurejena v muzej (Slika2).
Slika 2
Rojstna hiša Jakoba Aljaža
Foto: Marjeta Kovač
Zgrajena je bila v prvi polovici 19. stoletja in predstavlja alpski tip hiše s strmo dvokapnico. Čeprav se je v hiši ohranilo malo avtentičnih predmetov in opreme, je hiša lično urejena, konzervatorji pa so zgledno obnovili kmečko peč. Pozdravi vas tudi Jakob Aljaž, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, in seveda glasba. V pritličju si lahko ogledate rodbinsko drevo Aljaževih, v prvem nadstropju pa kupoprodajno pogodbo, s katero je Aljaž dobil v last vrh Triglava. V zgornjem nadstropju vas čaka še kratek film, ki skozi pogovor babice (Dušica Kunaver) in vnuka razkrije nekatere podrobnosti o življenju enega najbolj poznanih in zaslužnih Slovencev. Skozi hišo vas pospremi izjemno prijazna vodja turističnih programov Anja, Zavod Sotočje, ki upravlja s hišo, pa ponuja tudi program Od doma do doma in programe za vrtčevske ter šolske otroke.
Ogled hiše, pred katero stoji tudi replika Aljaževega stolpa, je mogoč vsak torek in vsako prvo soboto v mesecu med 10.00 in 14.00 uro, za organizirane skupine (npr. upokojencev, šolskih otrok) pa je ogled mogoč tudi v drugih dnevih. Le oglasite se na številko 070 648 375 ali pa jim pišite na naslov anja@zavodsotocje.si.
Vsi obiskovalci lahko obisk hiše povežejo še z vzponom na Šmarno goro. Parkirate lahko nedaleč stran na brezplačnem urejenem parkirišču ob cesti, ki pelje v Zavrh. Označena pot, ki je samo v začetku nekoliko bolj strma, se začne tik za hišo, do vrha pa boste potrebovali manj kot uro.
Opomba. Naslovna slika prikazuje repliko Aljaževega stolpa pred rojstno hišo Jakoba Aljaža v Zavrhu. Avtorica slik v prispevku je Marjeta Kovač.
Literatura:
1Kumer, Z. in Grdina, I. (2013). Aljaž, Jakob (1845–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi127893/
2Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan. https://narodne-pesmi.si/pesmi/kje-so-moje-rozice/mamica-je-kakor-zarja-10/
3Podbrežnik, I. (2023). Oj, Triglav, moj dom napisal Matija Zemljič, uglasbil Jakob Aljaž. Kamra. Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. https://www.kamra.si/mm-elementi/oj-triglav-moj-dom-napisal-matija-zemljic-uglasbil-jakob-aljaz/