Po Jurčičevi deželi

prof. dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Poznate prvi slovenski roman Deseti brat in lik Krjavlja, enega prvih, ki je širil »lažne novice«, kako je hudiča presekal na dvoje? Vojko Duletič je leta 1982 posnel film Deseti brat, v katerem igrajo priznani igralci Radko Polič, Matjaž Višnar, Jana Habjan, Bert Sotlar, Stevo Žigon, Željko Hrs, Boris Kralj in drugi. Slovenski filmski sklad ga je digitalno restavriral, člani knjižnic pa si ga lahko ogledajo brezplačno na tej povezavi. Se še spomnite Kozlovske sodbe v Višnji Gori in slovenskega janičarja Jurija Kozjaka? Seveda, o teh delih in njihovem avtorju Josipu Jurčiču se učijo vsi osnovnošolci in srednješolci.

Ste vedeli, da je avtor prvega slovenskega romana Josip Jurčič objavil svoje prvo delo – Pripovedka o beli kači – že pri sedemnajstih letih (leta 1861)¹? Danes bi jo gotovo objavil na svetovnem spletu in bi tako postal pomemben vplivnež. Njegova dela so namreč prevedena v več kot 50 jezikov. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom (oba sta bila prav tako pomembna Dolenjca) izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Leta 1872 je postal glavni urednik časopisa Slovenski narod. Ob Franu Levstiku je Jurčič postal osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Žal je umrl zaradi jetike zelo mlad, star komaj 37 let (3. maja 1881 v Ljubljani). Pokopan je na starem, opuščenem ljubljanskem pokopališču svetega Krištofa (tam je danes Gospodarsko razstavišče), njegov nagrobnik pa je v spominskem parku Navje, ki sta ga po načrtih Jožeta Plečnika iz leta 1929 v letih 1937 in 1938 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič na skrajnem vzhodnem robu nekdanjega pokopališča sv. Krištofa.

Več o krajih, kjer je bival in deloval Josip Jurčič, si lahko ogledate na tej spletni strani portala Prostor slovenske literarne kulture, projektu treh partnerskih organizacij Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in na spletnem portalu Kamra – digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin, kjer predstavljajo njegovo življenje in delo, književni opus ter spomine njegovih sodobnikov.

Ker je bil Josip Jurčič ena od osrednjih literarnih, časnikarskih in političnih osebnosti sredine 19. stoletja, pa tudi obujevalec slovenskega ljudskega izročila, so v njegov spomin poimenovali eno od naših kulturnih poti – Jurčičevo pot, ki poteka od Višnje Gore do Polževega (s cerkvico sv. Duha), mimo komaj vidnih ostankov gradu Roje do kraja Oslica, od tam pa v dveh odsekih, krajšem naravnost do Muljave oz. daljšem mimo izvira reke Krke in Krške jame skozi kraj Krka do Muljave. Vsako leto v začetku marca (Jurčič je bil rojen 4. marca 1844) po tej poti poteka tudi spominski pohod, ki se konča pri njegovi rojstni hiši na Muljavi. Hiša je obnovljena in je kot ena od spomenikov kmečkega stavbarstva na Slovenskem na ogled obiskovalcem. Kulturno društvo Josip Jurčič poleg Jurčičeve domačije tradicionalno uprizarja meseca junija Jurčičeva dela na prostem. 19. junija 2026 bodo ob 150-letnici izida uprizorili tragedijo Tugomer (še z devetimi ponovitvami junija in julija).

Letos bo tradicionalni 32. pohod po Jurčičevi poti 7. marca 2026 (Slika1). Vabljeni vsi, ki se radi podate na pot v dobri družbi in doživite čar skupinskega zanosa takšnih prireditev. Lahko se pridružite kateremu od planinskih društev (tako boste imeli zagotovljen prevoz, saj pot ni krožna). Poglejte na spletno stran planinskega društva, ki deluje v vaši bližini, in se prijavite.

Slika 1

Vabilo na pohod po Jurčičevi poti z oznako, ki jo boste srečevali med potjo

Občina Ivančna Gorica. (19. 1. 2026). 32. pohod po Jurčičevi poti pod geslom »JURČIČ BI VŠEČKAL«. https://www.ivancna-gorica.si/objava/1223298

Tisti, ki ne ljubite množic, pa se na pohod odpravite kadar koli sami, s prijatelji ali družino. Za najbolj vzdržljive je mogoča krajša različica od Višnje Gore do Muljave (približno 12 km) in nazaj (skupaj okrog 24 km). Do Višnje Gore se lahko pripeljete z vlakom ali avtom, ki ga parkirate pri železniški postaji. Tisti, ki si radi pogledate še okolico, lahko razdelite pohod na dva ali tri dele. Krjavelj je presekal hudiča na dvoje, jaz pa v zadnjem tednu Jurčičevo pot na troje.

S parkirišča pri železniški postaji Višnja Gora sem se odpravila na Polževo čez mestno jedro, za Hišo kranjske čebele na Pristavo in Zavrtače do cerkve sv. Duha, ki je s 630 metri nadmorske višine najvišja točka poti na polževsko-kriški planoti. To je tudi uradna Jurčičeva pot, po tej trasi pa poteka tudi krožna pohodna pot Prijetno domače, označena z belo-zelenimi markacijami, ki povezuje kraje občine Ivančna Gorica. Vrnila sem se mimo cerkve sv. Lenarta v Novi vasi in skozi Kriško vas do Pristave ter po že prehojeni poti pod starim gradom (obisk ni več mogoč, ker je prenevarno zaradi možnosti padajočega kamenja) nazaj v Višnjo Goro. Tam si lahko ogledate doživljajsko razstavo v Hiši kranjske čebele, v kavarni popijete dobro kavo ali pa celo prenočite v čebeljem panju, kar je svojevrstno doživetje, posebej za tiste, ki ne živijo prav blizu. Sobe posnemajo arhitekturo in delovanje čebeljega doma, saj so zasnovane v obliki inovativnih lesenih satnih celic. Gosti se lahko podnevi družijo v brenčalnicah in obiščejo največjo doživljajsko razstavo o čebelah na svetu. Sprehod skozi staro mestno jedro Višnje Gore je prav tako posebno doživetje, saj so polži na vsakem koraku. Zakaj prav polž, si lahko preberete na tablici ob polžji hišici pri cerkvi sv. Ane (Slika 2).

Slika 2

Polž ob cerkvi sv. Ane v Višnji Gori

Foto: Marjeta Kovač

Drugi del moje poti je potekal od Muljave do Polževega (Slika 3) mimo Jurčičeve domačije, Oslice, Leščevja s cerkvijo Janeza Krstnika, ruševin gradu Roje in čez Male Vrhe do cerkve sv. Duha. Da ne bo pot prekratka, se spustite po strmini nekdanjega smučišča še do zaenkrat zapuščenega hotela Polževo in se vrnite po isti poti ali pa mino Nove vasi nazaj na Male Vrhe. Na koncu vasi Oslica sem poiskala še pot do ribnika in nazaj na Muljavo. Parkirate lahko pri izjemno atraktivni poslovilni vežici, kjer so ob gradnji odkrili in nato restavrirali ostanek antične ville rustice, in cerkvi Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi točka Poti cistercijanov. Cerkev ima izjemno lepe zlate oltarje, ki jih je mogoče videti v nedeljo pred mašo.

Slika 3

Cerkev sv. Duha na Polževem

Foto: Marjeta Kovač

Tretji del me je vodil spet od parkirišča pri cerkvi na Muljavi mimo Jurčičeve domačije do Oslice (kjer je na posebni tabli prikazan ta del podaljšane Jurčičeve poti) in po gozdu do Znojil ter izvira Krke in Krške jame. Ogled jame je mogoč po urniku ogledov. Pot se nadaljuje do izvira Poltarice, krajšega pritoka Krke, in mimo  markantne cerkve svetega Kozme in Damijana na Krki, pa čez reko Krko nazaj do Znojil, od tam pa na Muljavo, kjer je »obvezen« ogled Jurčičeve domačije. Drugi in tretji del seveda lahko združite v en pohod.

Ogled Višnje Gore, kjer na vsakem vogalu vidite polže (otroci jih lahko tudi štejejo), obisk Hiše kranjske čebele in Jurčičeve domačije ter ogled izvira Krke in Krške jame so gotovo tisti drobni »biseri«, ki popestrijo hojo in vas obogatijo z novimi doživetji. Če pa želite slišati še pristno dolenjsko govorico, se zapletite v pogovor s katerim od domačinov. Pa tudi gostilna Pri Oberščaku, kjer je Krjavelj pripovedoval svojo zgodbo o hudiču, še stoji in vas vabi na domače koline in Krjavljevo postrv.

Prijazno vabljeni, da se sprehodite po deželi Desetega brata in drugih Jurčičevih junakov, pa le ponovno vzemite v roko katero od Jurčičevih knjig ali si oglejte film Deseti brat.

Opomba. Avtorica naslovne slike (Jurčičev doprsni kip pred rojstno hišo na Muljavi) je Marjeta Kovač.

Literatura:

¹ Slovenska biografija (2026). Josip Jurčič (1844-1881). ZRC SAZU. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi260454/