Slovenija ima številne tematske poti, med njimi so tudi kulturne, posvečene pesnikom in pisateljem ali njihovim literarnim junakom. Ob bližajočem kulturnem prazniku vas vabimo na katero od njih. Nekatere so krajše, druge daljše. Izberite takšno, ki je primerna za vas glede na leta in telesno zmogljivost. Mogoče vas bo zamikalo, da obiščete še katero.
prof. dr. Marjeta Kovač
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Hoja je najbolj naravna oblika človekovega premikanja1,2. Že krajši, pa tudi daljši pohodi imajo številne pozitivne vplive na zdravje in dobro počutje1,2. Pomembni pa so tudi vplivi na druge razsežnosti človeka2. Lep razgled, prva pomladanska roža, divja žival, vonj gozda ali sveže pokošene trave nas navdušijo, nova spoznanja obogatijo, pogovor z domačini pa prinese nove uvide v raznolikost slovenske dežele. Če se odpravimo na pot sami, nam pohod ponuja čas za meditacijo, razmislek, obračun z že doživetim, ideje za prihodnje. Če smo v skupini, je to dobra priložnost za klepet v živo, ki ga včasih vsi zelo potrebujemo.
V Sloveniji imamo številne planinske poti, na pohode pa nas vabijo tudi tematske poti, ki na zanimiv način obiskovalcem približajo naravne in kulturne posebnosti posameznega območja. Slovenija ima 5.000 kilometrov tematskih in sprehajalnih poti, prepredenih po dolgem in počez. Vsako leto Turistična zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in portal Slovenia Outdoor pripravijo izbor Naj tematskih poti. Nekatere so naravoslovne, druge pravljične, tretje kulinarične, pa romarske, posebej pa izstopajo kulturne poti, posvečene našim pesnikom ali pisateljem. Številne se imenujejo tudi po njih, npr. Aškerčeva pot, Po poti Cankarjeve mladosti, Gradnikova pot, Jurčičeva pot, Kosovelova pot, Levstikova pot – Popotovanje od Litije do Čateža, Magajnova pot, Trdinova pot ali pa po njihovih literarnih junakih, npr. Svarunova pot, Krpanova pot.
Slika 1
Oznake Krpanove poti po Blokah
 organizirajo vsakoletne pohode, običajno ob obletnici rojstva ali smrti kulturnika (npr. Aškerčeva pot, Cankarjev pohod od Vrhnike do Rožnika) ali pa ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja (npr. Pot kulturne dediščine Žirovnica) oz. ob kakšnem drugem dogodku, npr. Levstikova pot – Popotovanje od Litije do Čateža okoli Martinovega. Ker se bliža letošnji kulturni praznik, vas vabimo, da se odločite za katero od poti in jo prehodite, krajšo v celoti, pri daljših pa izberite kakšen zanimiv del poti. Pot izberite glede na svoje počutje, starost in trenutno telesno zmogljivost1. Pa skočite še v knjižnico in si izposodite katero od del naših literatov. Verjetno ste jih prebrali med šolanjem, a obujanje spominov na roman Bobri Janeza Jalna ali Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem in Svaruna ali pa na legendarne in še kako moderne Kosovelove Integrale vas ne bo pustilo ravnodušnih. Izposodite si lahko tudi vodnik Kulturne poti – od Aljaža do Župančiča2, kjer je opisanih kar 23 kulturnih poti. Če ste še vedno v dvomih, pa priporočam tudi, da preberete knjigo Hvalnica hoji3. V njej irski nevroznanstvenik Shane O’Mara opisuje popoln razpon človeške hoje, od njenih začetkov v pradavnini prek mehanizmov, kako jo možgani in telo udejanjijo, in razumevanja, kako hoja osvobaja naše misli, dotakne pa se tudi družbenih vidikov hoje, naj gre za igranje golfa dvojic s štirimi žogicami, pohajkovanje v naravi ali pa za protestni pohod. Opomba. Naslovna slika prikazuje oznako na Kosovelovi poti. Fotografinja vseh slik je Marjeta Kovač. Literatura 1Ungvari, Z., Fazekas-Pongor, V., Csiszar, A. in Kunutsor, S. K. (2023). The multifaceted benefits of walking for healthy aging: from Blue Zones to molecular mechanisms. Geroscience. 45(6), 3211−3239. doi: 10.1007/s11357-023-00873-8. 2Shane O'Mara (2021). Hvalnica hoji. Mladinska knjiga. 3Raztresen, M. (2006). Kulturne poti – Od Aljaža do Župančiča. Mladinska knjiga.)
Nekatere poti povezujejo spomine na več pesnikov in pisateljev oz. ponujajo tudi ogled drugih znamenitosti. Taka je Pot kulturne dediščine Žirovnica, prva in najstarejša tematska kulturna pot v Sloveniji, ki povezuje rojstne hiše (preurejene v muzeje) v idiličnih vaseh pod vznožjem Stola. Obiščete lahko Prešernovo rojstno hišo v Vrbi (trenutno je sicer zaprta zaradi temeljite prenove), Čopovo rojstno hišo v Žirovnici, čebelnjak Antona Janše na Breznici ter rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah. Druga takšna pot je Velikolaška kulturna pot, ki povezuje rojstne kraje v velikolaški deželi rojenih kulturnih ustvarjalcev: Primoža Trubarja (Rašica), Frana Levstika (Retje), Josipa Stritarja (Podsmreka) in Jožeta Javorška (Velike Lašče). Najdaljša pot, ki pa žal (še) ni dokončana, je Slovenska pisateljska pot (Slika 2), projekt Društva slovenskih pisateljev, ki predstavlja in oživlja njihovo literarno dediščino ter povezuje njihove rojstne hiše ali domačije, kjer so živeli.
Slika 2
Rumene tablice Slovenske pisateljske poti
Slovenija je od leta 2011 tudi članica Razširjenega delnega sporazuma o kulturnih poteh. Certifikat Kulturne poti Sveta Evrope je leta 2022 prejela slovenska pot – Pot pisateljic. Posvečena je pisateljicam s preloma 19. in 20. stoletja in se razvija na pobudo in pod vodstvom Foruma slovanskih kultur. To je prva evropska kulturna pot s sedežem v Sloveniji. Pot pisateljic je izjemno pripoveden način razkrivanja njihovega življenja in ustvarjalnosti. Povezuje simbolne in fizične točke njihovega življenja in dela – muzeje, spominske sobe, čitalnice, spomenike, kavarne, knjižnice in druge javne prostore.
Dolžina kulturnih poti je različna. Nekatere so krajše in jih je mogoče prehoditi v eni do dveh urah (npr. Po poti Cankarjeve mladosti ali Gradnikova pot), druge zahtevajo pol dneva ali cel dan (npr. Aškerčeva pot, Cankarjev pohod od Vrhnike do Rožnika, Kosovelova pot, Jurčičeva pot, Magajnova pot), tretje pa so večdnevne (npr. Trdinova pot, ki je dolga več kot 150 km). Med njimi so nekatere krožne (npr. Magajnova pot, Trdinova pot, Svarunova pot) ali pa so logistično zahtevnejše, saj potekajo od ene točke do druge (npr. Slovenska pisateljska pot, Jurčičeva pot) in moramo vnaprej načrtovati povratek na izhodišče ali pa kako drugače poskrbeti za prevoz. Pri krajših se seveda lahko tudi po isti poti vrnemo na izhodišče (npr. Aškerčeva, Gradnikova pot, Jurčičeva pot, Kosovelova pot). Ob večini poti so tudi pojasnjevalne table z opisom in traso poti (Slika 3).
Slika 3
Pojasnjevalna tabla prikazuje Velikolaško kulturno pot
Določene poti potekajo po poteh, označenih s slovensko planinsko Knafeljčevo markacijo, trasa nekaterih je le delno označena s planinsko markacijo, so pa tudi takšne, ki imajo le svoje oznake. Po nekaterih poteh lokalna društva (planinska, turistična) organizirajo vsakoletne pohode, običajno ob obletnici rojstva ali smrti kulturnika (npr. Aškerčeva pot, Cankarjev pohod od Vrhnike do Rožnika) ali pa ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja (npr. Pot kulturne dediščine Žirovnica) oz. ob kakšnem drugem dogodku, npr. Levstikova pot – Popotovanje od Litije do Čateža okoli Martinovega.
Ker se bliža letošnji kulturni praznik, vas vabimo, da se odločite za katero od poti in jo prehodite, krajšo v celoti, pri daljših pa izberite kakšen zanimiv del poti. Pot izberite glede na svoje počutje, starost in trenutno telesno zmogljivost1.
Pa skočite še v knjižnico in si izposodite katero od del naših literatov. Verjetno ste jih prebrali med šolanjem, a obujanje spominov na roman Bobri Janeza Jalna ali Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem in Svaruna ali pa na legendarne in še kako moderne Kosovelove Integrale vas ne bo pustilo ravnodušnih. Izposodite si lahko tudi vodnik Kulturne poti – od Aljaža do Župančiča2, kjer je opisanih kar 23 kulturnih poti. Če ste še vedno v dvomih, pa priporočam tudi, da preberete knjigo Hvalnica hoji3. V njej irski nevroznanstvenik Shane O’Mara opisuje popoln razpon človeške hoje, od njenih začetkov v pradavnini prek mehanizmov, kako jo možgani in telo udejanjijo, in razumevanja, kako hoja osvobaja naše misli, dotakne pa se tudi družbenih vidikov hoje, naj gre za igranje golfa dvojic s štirimi žogicami, pohajkovanje v naravi ali pa za protestni pohod.
Opomba. Naslovna slika prikazuje oznako na Kosovelovi poti. Fotografinja vseh slik je Marjeta Kovač.
Literatura:
1Ungvari, Z., Fazekas-Pongor, V., Csiszar, A. in Kunutsor, S. K. (2023). The multifaceted benefits of walking for healthy aging: from Blue Zones to molecular mechanisms. Geroscience. 45(6), 3211−3239. doi: 10.1007/s11357-023-00873-8.
2Shane O'Mara (2021). Hvalnica hoji. Mladinska knjiga.
3Raztresen, M. (2006). Kulturne poti – Od Aljaža do Župančiča. Mladinska knjiga.