Učence in dijake, opravičene od športne vadbe, naj učitelj zaposli

Stroka že dolgo opozarja, da naj ne bi bil nihče opravičen športne vzgoje, učitelj pa naj proces vadbe prilagodi omejitvam posameznega učenca oz. dijaka, saj je lahko vadba pomembno sredstvo terapije in rehabilitacije^2-6.

Analiza dejavnosti učencev oz. dijakov v času opravičila od športne vadbe⁷ kaže na strokovno sporen pristop nekaterih športnih pedagogov, ki najbolj tvegano skupino učencev še spodbujajo, da se pogosteje opravičujejo. Za odsotnost od vadbe so učenci namreč največkrat »nagrajeni« s pasivnostjo ali pa delajo, kar želijo. Zaskrbljujoče je, da se v tem času pogosteje učijo vsebin drugih predmetov kot pa teoretičnih vsebin športne vzgoje (Slika 1). To je strokovno neustrezna rešitev, saj učenec oz. dijak ob zdravniškem opravičilu ni opravičen pouka športne vzgoje, temveč le športne vadbe!

Slika 1

Paradoks učenja vsebin drugih predmetov med urami športne vzgoje

Kovač, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didaktični pojavi, športni programi in učno okolje  (str. 160). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Oprostitev od športne vadbe je lahko popolna ali delna, za daljše ali krajše obdobje³. Ker je učenec oz. dijak zaradi zdravstvenih omejitev opravičen praktičnega dela, mora prisostvovati pri pouku športne vzgoje, izvaja pa naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opraviti (skladno s priporočili, če zdravnik to napiše na opravičilu). Učitelj stopi v stik z zdravnikom, ki napiše le opravičilo brez priporočil za vadbo.

Slika 2

Primer opravičila zaskrbljenega starša, ki je sam presodil, da otrok ne more sodelovati pri športni vadbi⁸

Brglez, Z. (2025). Opravičila pri športu v osnovni šoli (str. 22) [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167055

Učitelj avtonomno presoja opravičila tako staršev, otrok in zdravnikov glede vključevanja otroka v dejavnosti (Slika 2). Učitelj mora pred vsako uro načrtovati tako prilagojeno vadbo za tiste učence in dijake, ki imajo zdravnikovo priporočilo, tiste, ki po njegovi presoji lahko vadijo v omejenem obsegu, in dejavnosti za tiste, ki ne vadijo^4-6. Pri dobro domišljenem sistemu opravičevanja je teh učencev oz. dijakov malo, se pa lahko število takih učencev oz. dijakov precej poveča v času virusnih obolenj.

Če je učenec oz. dijak opravičen le delno (določenih vsebin), izvaja prilagojeno vadbo, ki jo dopušča njegovo zdravstveno stanje in skladno z napotki zdravnika oziroma skladno z znanji športnega pedagoga (ali kineziologa, če ta sodeluje s šolo), npr.:

• ob poškodbi prilagojena vadba za poškodovani del telesa (post-rehabilitacija) po priporočilih zdravnika (in fizioterapevta),
• ob poškodbi vadba za nepoškodovani del telesa (npr. ob poškodbi spodnjih okončin izvaja vadbo za trup in zgornji del telesa),
• korektivna vadba za izboljšanje določenih gibalnih sposobnosti ali funkcionalnosti telesa,
• vadba za ravnotežje,
• vadba za gibljivost.

Če so učenci oz. dijaki opravičeni praktične vadbe v celoti, priporočamo, da so dejavnosti, s katerimi učitelj zaposli učence oz. dijake, in posredovane vsebine povezane s cilji praktične vadbe. Učenci oz. dijaki, ki ne vadijo, so lahko pri kratkotrajni odsotnosti:

• vključeni v vadbo kot pomočniki (merilci, sodniki, zapisnikarji, asistenti ipd.), če za to ni zdravstvenih zadržkov; tako usvojijo pomembna znanja, kako se meri dosežke, kako se varuje pri vadbi, kako se opazuje sošolce in kako jim posredovati povratne informacije o njihovi izvedbi, morebitnih napakah; hkrati si tako privzgajajo odgovornost do izpeljave zadanih nalog (npr. pravilnost meritev; pomoč tistim, ki jo potrebujejo; spodbujanje; razlaga sošolcem; objektivnost pri povratnih informacijah ipd.);

• skladno z navodili učitelja se učijo teoretičnih vsebin; zato mora učitelj imeti vedno pripravljena ustrezna gradiva glede na razvojno stopnjo učencev oz. dijakov, ki jih uporabijo pri pouku, vsebine pa morajo biti smiselne in predstavljene na zanimiv način, da učenci oz. dijaki tega ne zaznajo kot kazen; številne vsebine lahko najdejo na spletni platformi SLOfit nasvet oz. v strokovni literaturi; učitelj mora usvajanje teoretičnih vsebin nato tudi osmisliti, tako da preveri, česa so se naučili in kako znajo naučeno tudi uporabiti (npr. predstaviti drugim, pojasniti, kaj to pomeni v praktičnih situacijah); če je opravičenih učencev več, lahko delajo ali samostojno (pri tem je smiselno, da ne sedijo skupaj) ali v paru;
• izdelajo didaktična gradiva za šport/športno vzgojo (vadbene kartone, plakate, učne lističe, izrišejo prikaze športno-vzgojnega kartona, pripravijo novo igro ali različice že poznanih iger ipd.); tako jih posredno seznanjamo tudi s teoretičnimi vsebinami, učenci oz. dijaki pa naj razmišljajo tudi o načinih predstavitve, jasnosti podajanja informacij, estetskem videzu gradiv ipd.; gradiva lahko izdelajo v papirni obliki, učenci zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in dijaki pa tudi s pomočjo spletnih orodij in kritično uporabo pogovornih robotov; če je opravičenih učencev več, lahko delajo ali samostojno (pri tem je smiselno, da ne sedijo skupaj) ali v paru oz. trojkah.

Če je učenec opravičen dalj časa, se lahko učitelj dogovori z učencem o izdelavi seminarske naloge, projektnem učnem delu ipd. Smiselno je, da temo poveže z učenčevim oz. dijakovim zdravstvenim problemom, npr. s pomenom športne vzgoje in njenih posameznih vsebin pri čim hitrejšem okrevanju po poškodbi ali dolgotrajni bolezni. Učencu ali dijaku tudi zagotovi gradivo (knjige, revije, spletni viri) in mu poda osnovna navodila o njegovih dejavnostih in pričakovanem izdelku.

Dogovor znotraj aktiva učiteljev športne vzgoje olajša delo

Priporočamo, da se učitelji znotraj aktiva športnih pedagogov dogovorijo o poenotenem pristopu za vse učence oz. dijake na šoli v primeru opravičenosti. Načine, opisane zgoraj, lahko umestijo tudi v šolska pravila, tako da učenci oz. dijaki natančno vedo, da opravičenost ne pomeni klepetanje med poukom, pasivnega opazovanja drugih ali brskanje po pametnem telefonu. Prav tako naj imajo skupen nabor gradiv, ki ga ponudijo učencem oz. dijakom v primeru opravičenosti.

Opomba. Naslovna slika prikazuje opravičeno (poškodovano) dijakinjo, ki meri svojega sošolca. Foto: mag. Danilo Slavko Emberšič, Gimnazija Ljubljana Šiška

Literatura:

¹OECD (b. d.). Future of education 2030. Making Physical Education Dynamic and Inclusive for 2030. International Curriculum Analysis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/elyun8f
²Jurak, G. in Kovač, M. (2007). Priporočila za izpeljavo športno-vzgojnega procesa: opravičevanje, učenje plavanja, športni oddelki in spremljava telesnega in gibalnega razvoja (str. 7–16). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport in Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.
³Kovač, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
⁴Kovač, M., Starc, G., Štemberger Vučko, V., Rankel, P. in Bizjak Slanič, K. (2025). Predlog ciljev, standardov znanj in didaktičnih priporočil : osnovnošolsko izobraževanje − predmet šport. Šport, 73(1/2), 193−227. https://journals.uni-lj.si/sport/article/view/23203/18643, https://journals.uni-lj.si/sport/about, https://doi.org/10.52165/sport.73.1-2.187-266. DOI: 10.52165/sport.73.1-2.187-266
⁵Kovač, M., Starc, G., Potočnik, Ž. L., Bavdek, R. in Bizjak Slanič, K. (2025). Predlog ciljev, standardov znanj in didaktičnih priporočil : gimnazijsko izobraževanje − predmet športna vzgoja. Šport, 73(1/2), 228−246. https://journals.uni-lj.si/sport/article/view/23203/18643, https://journals.uni-lj.si/sport/about, https://doi.org/10.52165/sport.73.1-2.187-266, DOI: 10.52165/sport.73.1-2.187-266
⁶Kovač, M., Starc, G., Potočnik, Ž. L., Plesec, M. in Hren, J. (2025). Predlog ciljev, standardov znanj in didaktičnih priporočil : srednje strokovno izobraževanje in poklicno-tehniško izobraževanje − predmet športna vzgoja. Šport, 73(1/2), 247−266. https://journals.uni-lj.si/sport/article/view/23203/18643, https://journals.uni-lj.si/sport/about, https://doi.org/10.52165/sport.73.1-2.187-266. DOI: 10.52165/sport.73.1-2.187-266
⁷Jurak, G., Kovač, M. in Strel, J. (2004). Opravičevanje od športne vadbe pri pouku športne vzgoje. V Zbornik referatov 17. strokovnega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 75–86). Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.
⁸Brglez, Z. (2025). Opravičila pri športu v osnovni šoli, str. 22 [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167055