Značilnosti in potek poučevanja dunajskega ali hitrega valčka

dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Kdaj se je pojavil dunajski oziroma hitri valček?

Dunajski (hitri) valček se je razvil v Avstriji konec 18. stoletja in je eden najstarejših družabnih plesov, čeprav je bil uradno sprejet kot peti standardni tekmovalni ples šele po letu 1951. Tekmovalni program standardnih plesov danes vključuje angleški valček, tango, dunajski valček, počasni fokstrot in hitri fokstrot ali quickstep. Za boljšo predstavo razvrščanja plesnih zvrsti si oglejte SLOfit nasvet Plese lahko razvrščamo v različne skupine, najbolj preprosta pa je razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja.

Od kod ime dunajski valček? K njegovi priljubljenosti je največ pripomogel avstrijski skladatelj Johann Struss mlajši. Prav letos je 200-letnica njegovega rojstva. Nekateri ga označujejo kot kralja valčkov, drugi kot globalno pop zvezdo 19. stoletja. Skladateljevo najbolj poznano delo je valček Na lepi modri Donavi, ki ga je napisal leta 1867 in velja za neuradno dunajsko himno. Z njim je opredelil obliko dunajskega valčka. Dva najpopularnejša plesa v obdobju romantike (19.stoletju) sta bila namreč ravno valček in polka.

Dunajski valček je hiter in eleganten ples

Dunajski valček plešemo v hitrejšem tempu kot angleškega – približno 58–60 taktov na minuto (okoli 174–180 udarcev na minuto). Zaradi tega je gibanje bolj zvezno in rotacijsko (vrtenje okoli svoje osi, osi plesnega para in okoli plesne krožnice), z manj poudarjenimi dvigi in spusti, čeprav ti še vedno obstajajo. Glasba dunajskega valčka ustvarja občutek neprekinjenega vrtenja, lahkotnosti in elegance, kar plesalcema narekuje tekoče, spiralno gibanje brez ostrih poudarkov¹.

Značilnosti gibanja

Dunajski valček plešemo v značilni zaprti drži², ki omogoča usklajeno gibanje plesnega para. Stopala so postavljena vzporedno, pri korakih naprej stopamo prek pete na prste, pri korakih nazaj pa prek prstov na cela stopala. Dvigi so kratki in manj izraziti, predvsem zaradi hitrega tempa; kolena ostajajo rahlo sproščena, gibanje pa poteka bolj po vodoravni liniji. Zaradi hitrosti so koraki krajši, z manjšim prenosom teže naprej in nazaj, kar omogoča ohranjanje ravnotežja pri rotaciji. Trup ostaja pokončen in miren, gibanje izhaja iz nog in bokov; težišče mora biti ves čas uravnoteženo, postavljeno nad stopali in blizu težišču plesnega partnerja. Zaradi ritmične strukture (3/4 takt) in tekočih sprememb težišča ima ples značaj »valovanja«; opazovalec dobi občutek, kot bi soplesalca drsela po vodi.

Dunajski valček je že dolgo v šolskem programu, saj je priljubljen ples na različnih prireditvah.

Slika 1 prikazuje ritem v dunajskem valčku, ki je najpogosteje napisan v tričetrtinskem taktu, lahko pa tudi v njegovih različicah – 6/8 in 12/8 – šest ali dvanajstosminskem ritmu, ki največkrat nastopata v popularnejših skladbah, ki so iz štiričetrtinskega takta prirejene na npr. 12/8 in pri katerih štejemo: 1-2-3, 2-2-3, 3-2-3, 4-2-3 (glej zadnji primer na Sliki 1).

Slika 1

Možni ritmi dunajskega valčka

Foto: Petra Zaletel

Cilji, ki naj bi jih dosegli učenci

Učitelj določi cilje, ki naj bi jih usvojili učenci:

Učenec

• razvija občutek za hitro, krožno gibanje v 3/4 ritmu in tekoče vrtenje;
• obvlada osnovne plesne figure (zibalni korak, osnovni korak, desni obrat in levi obrat);
• usvoji enakomerno ritmično valovanje in estetsko držo;
• zgradi močan »okvir« v zaprti plesni drži in oblikuje plesno partnerstvo.

Poučevanje

Predno učitelj nauči učence posamezne plesne figure (zibalni korak, osnovni korak, desni in levi obrat), najprej razloži strukturo tričetrtinskega takta in štetje 1-2-3; najpomembnejša in najbolj poudarjena je prva doba, na katero se med plesanjem tudi zgodi največji premik težišča telesa. Učitelj izvaja vsa gibanja skupaj z učenci, zraven ves čas šteje in napoveduje smer gibanja oziroma korake, ki sledijo.

Predvaje: Učenci hodijo po prostoru v smeri naprej in na prvo dobo znižajo težišče, na drugi dve pa stopijo na prste. Učitelj pri tem izmenjuje napovedovanje štetja (»1-2-3«) in  gibanja (»DOL-gor-gor, dol-gor-gor …«). Učenci glasno ponavljajo za njim in tako pridobivajo občutek za dolžino enega takta, ki ga sprva izvajajo počasneje, potem pa vse hitreje.

Učenci ponavljajo enako kot prej, s tem da na prvo dobo spremenijo smer gibanja, ob tem pa še vedno (na prvo dobo) izvedejo poudarjen, daljši korak s spuščanjem težišča, druga dva pa sta lahkotnejša in visoko na prstih. Prav tako lahko izvedejo vajo ne samo s prvim korakom v smeri naprej, ampak tudi že vključujejo korak(e) nazaj.

Zibalni korak: Nato doda učitelj glasbo dunajskega valčka ter z učenci vzdolž dvorane v nihajočem gibanju diagonalno naprej desno-levo navezuje tri korake tako, da je prvi najdaljši in najbolj poudarjen, druga dva pa sta izvedena skoraj na mestu s prestopanjem (prenašanjem teže) vsakokrat druge noge. Pri tem učitelj prikaže in napoveduje: »1-2-3, 2-2-3, dol-gor-gor, dol-gor-gor, desna-leva-desna, leva-desna-leva …« (poudari podčrtane besede), z rokama pa ob tem nihajoče prehaja iz desne na levo stran, podobno kot izvaja korake: na desno stran (1) desna noga (DN) poudarjen korak v stran, (2) leva noga (LN) priključi in prenese težo nanjo in (3) DN priključi in prenese težo nanjo ter na levo stran (1) LN v stran, (2) DN priključi s prenosom teže in (3) LN priključi s prenosom teže. To plesno figuro, ki je sestavljena iz treh korakov, ki jih v nihanju plesalec/plesalka izvajata desno-levo, imenujemo zibalni korak. Učenci navezujejo zibalne korake desno-levo po dvorani v smeri naprej in kasneje tudi v smeri nazaj (cik-cak). Poudarek je na mehkem gibanju iz gležnjev in kolen, ne iz bokov ali ramen.

Osnovni korak: Učitelj se postavi pred učence tako, da jim kaže hrbet; skupaj izvajajo zibalni korak desno-levo na mestu. Ob tem neprestano nihajo tudi z rokami v eno in drugo smer. Nato učenci podobno gibanje ob prikazu in štetju učitelja izvajajo še v smeri naprej-nazaj in se tako naučijo osnovni korak. Učenci vsak posebej stopajo tako na 1 z DN poudarjeno naprej, na 2 z LN priključijo in prestopijo in na 3 z DN priključijo in prestopijo, nato pa enako ponovijo še v smeri nazaj: na 1 LN nazaj, na 2 DN prestopi, na 3 LN prestopi. Pomembno je, da se učenci zelo dobro naučijo gibanja v osnovnem koraku dunajskega valčka, saj se bodo na ta način lahko kasneje bolje obračali v desnem in levem obratu.

Desni obrat: Učenci plešejo osnovni korak še vedno z DN naprej (LN prestopi, DN prestopi) in z LN nazaj (DN prestopi, LN prestopi) ter se začnejo počasi obračati v desno tako, da z gibanjem naprej-nazaj na tleh ponazorijo oris goste zvezdice, kot je prikazano na Sliki 1. Obračanje v desno pomeni, da obrnejo glavo v desno in sledijo pogledu prek svoje desne rame. To gosto zvezdico vedno bolj redčijo, tako da se najprej z osmimi koraki (naprej-nazaj) obrnejo okoli svoje osi (Slika 2), nato pa enako poskušajo samo v štirih korakih (Slika 3). Slednjega imenujemo desni obrat v kvadratu, saj vsakokrat pri prvem koraku (naprej ali nazaj) stopijo v oglišče navideznega kvadrata (ali diamanta – oblike karo). Lahko izvedejo samo štiri osnovne korake v kvadratu in naredijo desni obrat v štiričetrtinskih obratih ali pa navežejo osem osnovnih korakov v desnem obratu dvakrat po 360 stopinj. Če kasneje izvajajo več kot 90-stopinjske obrate, je ta način veliko boljši. Pri obračanju v desno stopa plesalec naprej z DN in nazaj z LN, medtem ko plesalka stopa zrcalno nazaj z LN in naprej z DN.

Levi obrat: Enako kot pri desnem obratu učitelj vodi gibanje v smeri navezovanja osnovnih korakov naprej-nazaj, tokrat z LN naprej in DN nazaj. Ko učenci usvojijo izvedbo na mestu, se, podobno kot pri desnem obratu, tudi pri levem postopoma obračajo, a tokrat v levo (pogled prek leve rame), najprej po navidezni gosti zvezdici in kasneje po vse redkejši, dokler se ne uspejo obrniti za cel obrat (360 stopinj okoli svoje osi) v osmih osnovnih korakih. Dodajo obrat v levem kvadratu, in sicer dvakrat po štiri četrtinske obrate (dvakrat 360 stopinj). Pri obračanju v levo plesalec stopa naprej z LN in nazaj z DN, medtem ko plesalka zrcalno in ravno obratno stopa nazaj z DN, naprej pa z LN.

Koreografija: Koreografijo učitelj sestavi iz plesnih figur, ki jih je predhodno naučil posebej za plesalca in posebej za plesalko:

• 4-krat zibalni korak (plesalec začne z DN v desno, plesalka z LN v levo);
• 8-krat osnovni korak z obračanjem v desno (plesalec z DN naprej, plesalka z LN nazaj);
• 3-krat zibalni korak (plesalec DN, LN, DN, plesalka LN, DN, LN);
• 8-krat osnovni korak z obračanjem v levo (plesalec z LN naprej, plesalka z DN nazaj);
• 3-krat zibalni korak (plesalec LN, DN, LN, plesalka DN, LN, DN);
• (in nadaljujemo z desnim obratom, 3-krat zibalni, levi obrat itd.).

Obe vlogi si lahko ogledate na povezavah za plesalca in plesalko, celotni ples ob glasbi pa na povezavi².

Slika 2

Obračanje v smeri goste zvezdice (desno)

Foto: Petra Zaletel

Slika 3

Obračanje z osmimi osnovnimi koraki

Foto: Petra Zaletel

Slika 4

Obračanje v štirih četrtinskih obratih po kvadratu

Foto: Petra Zaletel 

Specialno-didaktični napotki za poučevanje dunajskega valčka

Zaporedje korakov poučevanja

• Predvaje za razumevanje 3/4 ritma (v hoji, s poudarki na prvo dobo, z gibanjem dol-gor in nihanjem).
• Zibalni korak v nihanju (na mestu, nato cik-cak po prostoru naprej in nazaj).
• Osnovni korak na mestu (z DN naprej in z LN nazaj).
• Osnovni korak z obračanjem v desno po navidezni gosti zvezdici (Slika 1).
• Osnovni korak z obračanjem v desno po navidezni redkejši zvezdici, do izvedbe osmih osnovnih korakov okoli svoje osi (360 stopinj) (Slika 2).
• Osnovni korak z obračanjem v desno po navideznem kvadratu (ali rombu) (Slika 3).
• Povezovanje štirih zibalnih korakov in dveh obratov (za 360 stopinj) v desni kvadrat (dvakrat po štirje osnovni koraki); ponavljanje po glasbi.
• Ponavljanje prejšnje alineje v paru in po glasbi.
• Osnovni korak z LN naprej in DN nazaj.
• Enako učenje osnovnih korakov z obračanjem v levo, najprej po navidezni gosti zvezdici, potem redkejši zvezdici, kvadratu ali rombu (Slike 1-3 z obračanjem v levo).
• Povezovanje treh zibalnih korakov in dveh obratov (za 360 stopinj) v levi kvadrat (dvakrat po štirje osnovni koraki); ponavljanje po glasbi.
• Ponavljanje prejšnje alineje v paru in po glasbi.
• Izvedba koreografije najprej posebej plesalci in plesalke, nato v paru ob glasbi.
• Postavitev parov na krožnico in vadba gibanja, opisanega v prejšnji alineji, po plesni smeri (plesalec gleda v plesno smer).

Še nekateri drugi napotki:

• Bistveno za napredek je ponavljanje, zato plesni pari ob glasbi kar nekajkrat zaplešejo koreografijo.

• Plesalke in plesalci naj menjavajo partnerja, saj se tako plesni pari medsebojno bolje spoznavajo, privajajo na različne načine vodenja in različno energijo posameznika ter se zavedajo, da je pomembno zaznavati in se prilagajati drugačnosti vsakega plesalca/plesalke.
• V nadaljevanju in za učence z več znanja lahko obrate izvajajo namesto na dveh kvadratih (vsak vključuje obrat 4-krat po 90 stopinj) kar osem osnovnih korakov z obračanjem po približno 130 stopinj (na manjši krožnici znotraj velike »plesne krožnice«) (Slika 4).

Slika 5

Desni obrat v dunajskem valčku po kvadratu ali manjši krožnici v plesni smeri

Foto: Petra Zaletel

• Še nekaj drugih splošnih napotkov, ki ravno tako veljajo za poučevanje dunajskega valčka, si lahko ogledate v prispevku Napotki za poučevanje počasnega fokstrota in quickstepa.

Učenci naj ob koncu učnega procesa usvojijo občutek za krožno gibanje, enakomerno ritmično valovanje in estetsko držo. Nihanje in rotacija se morata združiti v občutek lahkotnega lebdenja in tekočega vrtenja, kar je bistvo dunajskega valčka.

Viri: 

¹Ambož, T., Zagorc, M. in Kocbek, R. (2004). Svetovni plesni program. Ljubljana, Plesna zveza Slovenije.
²Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/