Žongliranje ima številne pozitivne vplive na otrokov razvoj, saj razvija koordinacijo roka-oko, ritem, natančnost, moč in ravnotežje, povečuje pozornost ter pozitivno vpliva na vztrajnost. Ko se otrok nauči žongliranja z ruticami, lahko začne vaditi z žogicami. Kako se tega lotimo, prikazuje spodnji prispevek.
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Raziskovalci ugotavljajo, da žongliranje pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti, saj z njim razvijamo koordinacijo gibanja roka-oko, natančnost, ravnotežje in moč trupa1-3. Vpliva na ritem, saj je žongliranje uspešno le, če ga izvajamo v določenem ritmu, prav tako pa je mogoče žonglirati ob glasbi, kjer ritem žongliranja prilagodimo ritmu glasbe2. S tem otrok izboljšuje tudi zaznavanje lastnega telesa.
Žongliranje stimulira predvsem desno polovico možganov in tako neposreden vpliva na ustvarjalnost1. Vpliva tudi na pozornost1, zato je v današnjem času izjemno razpršene pozornosti posameznika zelo učinkovito orodje, ki pospešuje tudi otrokovo pozornost pri učenju pri različnih predmetih.
Žongliranje s takojšnjo povratno informacijo, ali je gibanje uspešno ali ne, razvija vztrajnost in potrpežljivost4. Gibanja, vsaj pri preprostih žongliranjih (z rutico, dvema žogicama), otrok hitro usvoji. Uspešnost ga tako spodbuja k lastni dejavnosti in želji po izvedbi težjih gibanj (z več ali z različnimi pripomočki, v paru, na labilni površini …).
Ko se otrok nauči samostojnega žongliranja, lahko žonglira tudi v paru, za kar je nujno sodelovanje med partnerjema. To ga navaja na zaznavanje gibanja drugega in usklajevanja lastnih gibov ter ritma s partnerjevimi5.
Žongliranje je zanimiva in obenem varna dejavnost za vsakogar, tudi odrasle in starostnike (za njih najprej uporabimo rutice). Mogoče jo je izvajati povsod. Lahko jo uporabimo za sproščanje med napornim delom (tudi učenjem) ali kot dejavni odmor med poukom ali treningom6.
In še nekaj nasvetov za učitelje:
- Žongliranje uvrščamo med cirkuške dejavnosti6. Te so del učnega načrta neobveznega izbirnega predmeta šport v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
- Učitelj lahko nauči učence preprostih žongliranj mimogrede. Dovolj je že, da jih najprej pokaže na koncu vadbene ure in spodbudi otroke k vadbi doma.
- Če učitelj ni vešč žongliranja, lahko predstavi učencem slikovno ali video gradivo. Prikaz slikovnega gradiva je v nadaljevanju tega prispevka.
- Žongliranja z ruticami in vaje z eno ali dvema žogicama lahko učitelj vključi tudi v minuto za zdravje ali gibalni odmor, v odmor med športnim dnevom oziroma v prosti čas v šoli v naravi.
- Žongliranje lahko predstavlja tudi vadbo na eni od postaj pri kateri koli drugi dejavnosti, ki jo izvajajo učenci na učni uri.
- Z žongliranjem lahko učitelj zaposli tudi opravičenega učenca.
- Namesto žogic lahko učenci uporabijo v kepo zvite nogavice, doma pa tudi katerega od sadežev (npr. mandarine). Pazite le, da predmet ni prevelik.
- Pri učenju osnov učitelj opozarja učence na postopnost: vsako vajo je treba usvojiti tako, da je gibanje uspešno. Če učenec ne obvlada dobro posamezne vaje, naj se vrne na predhodno.
- Ko učenci že obvladajo preprosta žongliranja, lahko učitelj oteži vadbo z več žogicami, drugimi pripomočki, z izvedbo na ožji površini (npr. na klopi ali gredi), na labilni površini (npr. na ravnotežni deski), z žongliranjem v paru.
- Učenci lahko tudi tekmujejo, kdo dalj časa žonglira ali kdo prikaže bolj zanimivo žongliranje.
V prispevku za revijo Ciciban je prikazan metodični postopek učenja žongliranja z žogicami. Če otroci žonglirajo doma, naj spodbudijo k vadbi tudi starše. Velja seveda tudi obratno: straši naj spodbudijo otroke k vadbi različnih žongliranj.
Viri:
1Babache, M. (1997). »Balls«. Geneva: Jonglerie Diffusion S. A.
2 Finningan, D. (2008). The benefits of learning to juggle for children. http://www.learntojuggle.net/448%20pdf%20files/Benefits.pdf
3 Slanič, B. (2015). Vpliv gibalnih sposobnosti na žongliranje. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
4 Mikič, A., Rutar, M., Razpotnik, Š., Dekleva, M. in Dekleva, B. (2009). Cirkuška pedagogika. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
5 Debenjak, K. (2016). Cirkuška pedagogika: orodje za gradnjo socialnega prostora. Socialna pedagogika, 20(1/2) , 163‒183.
6 Jereb, J. (2019). Vpeljava cirkuških veščin v pouk športne vzgoje. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.