Plesne dejavnosti so vključene v večino svetovnih kurikulov. Čeprav so slovenski učni načrti za predmet šport že v preteklosti vključevali plesne dejavnosti, prav tako pa je ples vključen v zdaj veljavne učne načrte v celotni navpičnici, ugotavljamo, da jih izvaja le slaba polovica učiteljev. Učenci tako ne usvojijo ene od pomembnih gibalnih spretnosti, s katero se lahko ukvarjajo v vseh starostnih obdobjih.
dr. Petra Zaletel1, dr. Marjeta Kovač1 in Lana Pergovnik2
1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
2OŠ Gorica Velenje
Citiraj članek
Ples predstavlja celovit pristop k razvoju otrok in mladostnikov, saj se dotika ključnih področij njihovega razvoja, kot so telesni, spoznavni, čustveni in socialni razvoj1-2. Nižji delež telesnega maščevja in bolje razvite gibalne sposobnosti so samo del človekovih razsežnosti, na katere ples pozitivno vpliva. Učenje plesne koreografije, ki vključuje spoznavanje novih plesnih korakov, njihovih zaporedij in usklajevanje z ritmom glasbe, predstavlja otrokom in mladostnikom velik intelektualni izziv, tako da ples pomembno vpliva tudi na njihov spoznavni razvoj2. Pozitivni vplivi plesa pa se pri otrocih in mladostnikih opazijo tudi pri povečanem zaupanju vase, samospoštovanju in dojemanju lastnih plesnih sposobnosti1.
Zaradi vsega zgoraj naštetega je ples vključen v večino svetovnih kurikulov kot vsebina predmeta športna vzgoja ali kot samostojni predmet3. Tudi v starejših slovenskih učnih načrtih je bil ples del obveznih vsebin (z različnimi poimenovanji, najprej kot t. i. narodni plesi, Titovo kolo, ljudski plesi, nato so se pojavili tudi družabni plesi)4. Prav tako je vključen v zdaj veljavne učne načrte predmeta šport/športna vzgoja v vsej vzgojno-izobraževalni navpičnici. V osnovni šoli lahko učenci zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja izberejo tudi dva izbirna predmeta – Izbrani šport: ples (program je del učnega načrta izbirnega predmeta šport) in Plesne dejavnosti.
Ples je v osnovni šoli namenjen predvsem usvajanju osnovnih plesnih korakov, gibanj, ki vključujejo tekoče usklajeno delovanje vseh delov telesa ob glasbi5. Usvajanje različnih koreografij in oblikovanje gibalnih vzorcev predstavljata del gibalne kompetentnosti učencev6, razvijata občutenje telesa v prostoru in času, učenec ozavešča kakovost gibanja, ples pa mu omogoča možnosti sporazumevanja prek telesa kot njihovega sredstva sporočanja. Osnovnošolsko obdobje je idealno za razvoj ritmičnosti, ki jo potrebujemo tudi pri številnih vsakdanjih dejanjih, prav tako pa je ključna za uspešno izvajanje številnih drugih športnih dejavnosti7.
Ples pomembno vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, ki se razvijajo vzporedno z njihovimi čustvenimi odzivi. Razvoj na obeh področjih je najbolj izrazit v obdobju pred adolescenco. Plesne dejavnosti imajo največji vpliv na gibljivost, koordinacijo, dinamično ravnotežje (v anterior-posteriorni in lateral-medialni smeri) in eksplozivno moč (ki jo raziskovalci ocenjujejo pri plesalcih z naslednjimi merskimi nalogami: navpičen skok, tek na 10 in 30 metrov ter skok v daljino z mesta)7. Zaradi vseh pozitivnih vplivov vadbe plesa je pomembno, da učitelji vključijo v pouk različne plesne vsebine in tako predvsem učencem v starosti od 7 do 12 let zagotovijo več plesne vadbe. Na urah športa naj na primer vadba večkrat poteka ob glasbeni spremljavi, s čimer učitelj seznanja učence z ritmom, estetiko gibanja, poleg tega pa jim takšna vadba omogoča razvoj omenjenih gibalnih sposobnosti8. Sploh pri najmlajših je pomembno, da jim pri športni vadbi učitelj omogoči čim več različnih gibalnih spodbud z zanimivimi nalogami, pri tem pa ne pozabi na zabavo in njihovo dobro počutje.
Na žalost ugotavljamo, da učitelji v slovenskih osnovnih in srednjih šolah premalo vključujejo ples v ure športa/športne vzgoje9, kljub temu da je del učnih načrtov in da ima tako pomembne pozitivne vplive na celostni razvoj otrok in mladostnikov10.
Podatki raziskave Lane Pergovnik9 kažejo, da je delež osnovnošolcev, ki imajo pri urah športa tudi plesne vsebine, le 56,6%, srednješolcev pa samo 36,9%. Če pogledamo še razporeditev po spolu, lahko ugotovimo, da imajo dekleta večkrat pri urah športa/športne vzgoje ples kot fantje; v osnovni šoli ima plesne vsebine namreč kar 70,6% deklet in samo 40% fantov, v srednjih šolah pa 41,7% deklet in samo 31,7% fantov. Tisti učenci in dijaki ter učenke in dijakinje, ki imajo pri urah športa ples, največkrat izvajajo jazz ples, ples z različnimi pripomočki (trakovi, obroči ipd.) ter aerobiko, medtem ko so družabni plesi zastopani najmanj od vseh plesnih vsebin.
Anketiranci so, ne glede na to, ali imajo pri pouku športa/športne vzgoje ples ali ne, vsako plesno zvrst ovrednotili na 5-stopenjski lestvici (1 = najmanj priljubljeno, 2 = ni priljubljeno, 3 = niti nepriljubljeno, niti priljubljeno, 4 = je priljubljeno, 5 = najbolj priljubljeno). Rezultati so pokazali, da je hip-hop najbolj priljubljena plesna zvrst tako pri osnovnošolcih (povprečje = 3,41) kot tudi pri srednješolcih (povprečje = 3,57). Druga najbolj priljubljena plesna zvrst, s povprečno oceno 2,75 pri osnovnošolcih in 3,25 pri srednješolcih, je pop ples. Tretji najbolj priljubljeni ples med osnovnošolci je jazz (povprečje = 2,57), medtem ko je pri srednješolcih na tretjem mestu družabni ples s povprečno oceno 3,09. Očitno se zavedajo, da spretnosti družabnega plesa potrebujejo na prihajajočem maturantskem plesu, pa tudi v prihodnosti, saj predstavlja družabni ples del splošne kulturne izobrazbe posameznika.
Med manj priljubljene zvrsti osnovnošolci uvrščajo ples s pripomočki, aerobiko in družabne plese (povprečje < 2,31), srednješolci pa ples s pripomočki, aerobiko in jazz (povprečje < 2,85). Otroški plesi so najmanj priljubljeni tako pri osnovnošolcih (povprečje = 2,05) kot tudi pri srednješolcih (povprečje = 2,37).
Primerjava po spolu je pokazala, da si želijo dekleta več plesati od fantov. Med učenci je namreč največ (40%) izbranih odgovorov, da ne bi obiskovali plesne dejavnosti (tudi, če bi jo šola ponujala), medtem ko je le 14% učenk, ki ne bi izbrale posebne plesne skupine. Predvidevamo, da je (predvsem pri fantih) prisotno večje zanimanje za druge športne dejavnosti, ki jih šola še ponuja. V prvi vrsti bi učenke (23%) in učenci (5%) izbrali hip-hop, pop, latino in disco. Fantje bi se želeli priključiti različnim plesnim skupinam v zanemarljivi meri, medtem ko bi dekleta med njimi izbrala navijaško skupino (17%), sodobni ples (11%), približno 5% pa je tistih, ki bi izbrale salso, balet, akrobatiko, mažoretke, jogo ter latinsko-ameriške in standardne plese. Med srednješolci bi se največ dijakov (9,9%) in dijakinj (21,6%) odločilo za hip-hop, pop, latino in disko ples. V drugi vrsti bi dijakinje izbrale latinsko-ameriške in standardne plese, salso, navijaško skupino ter jogo in druge oblike sproščanja (več kot 10%), fantje pa latinsko-ameriške in standardne plese (9%). Približno 15% dijakov in dijakinj sploh ne bi obiskovalo plesne dejavnosti, kar pripisujemo njihovemu interesu za druge športne dejavnosti, nepoznavanju plesa in morebitnemu pomanjkanju časa za šolske izbirne dejavnosti.
Vloga učitelja športa/športne vzgoje
Učitelj, ki poučuje šport/športno vzgojo, ima ključno vlogo pri usmerjanju, vodenju, nadziranju, popravljanju in motiviranju svojih učencev. Pomembno je, da ima ustrezno strokovno znanje o delovanju človeškega telesa, didaktičnih strategijah, še posebej o metodičnih postopkih poučevanja različnih plesnih dejavnosti, hkrati pa mora biti komunikativen in pripravljen prisluhniti različnim potrebam posameznikov. S svojim znanjem, vedenjem in sposobnostmi je vzor svojim učencem. Poleg poučevanja plesnih tehnik jih nauči tudi plesne kulture, plesnega bontona in ustreznih komunikacijskih spretnosti ter tako pomembno vpliva na osebnostno rast učencev. Potrpežljivost učitelja ob večkratnih ponovitvah istega giba razvija strpnost tudi pri učencih11. Učencem približa zavedanje, da kljub večji ali manjši plesni nadarjenosti, ponavljanju gibanj in izboljševanju tehnike poraz ni neizogiben, saj je sestavni del življenja, obenem pa jih spodbuja k sprejemanju kompromisov in razvoju spoštljivih odnosov12.
Slika 1
Študentje Fakultete za šport, ki se učijo poučevati otroške plese (osebni arhiv).
V slovenskem šolskem okolju se zdi, da se mnogi učitelji športa/športne vzgoje (tako učitelji razrednega pouka kot športne vzgoje) ne počutijo dovolj kompetentne za poučevanje plesnih vsebin, čeprav so med študijem pridobili kakovostno plesno znanje in so bili deležni tovrstnih vsebin v zadostni količini. Verjetno se tisti, ki nikoli niso imeli predhodnih izkušenj s plesom (iz osnovne in srednje šole), ne zavedajo dovolj, kako pomembno je plesno znanje. Imajo tudi premalo strokovne samozavesti, zato se redko ali pa sploh ne odločajo, da bi predajali plesno znanje svojim učencem, čeprav so plesne vsebine obvezne v vseh obdobjih šolanja. Enako se dogaja pri organizaciji in izvedbi plesnih večerov na valetah in maturantskih plesih, kjer šole pogosto najamejo zunanje izvajalce, namesto da bi zaposleni športni pedagogi bili pobudniki plesnega dogajanja ob zaključku osnovne oz. srednje šole. Primer, kako so se tega lotili na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, si lahko preberete v prispevku profesorice športne vzgoje Barbare Ogrin.
Odraz tega je omejena prisotnost plesnih vsebin tako pri pouku športa/športne vzgoje, kot tudi v drugih šolskih programih. Med najpogostejšimi pomanjkljivostmi učitelji sami izpostavljajo primanjkljaj znanja pri didaktičnih pristopih v plesu in neobvladovanje novih plesnih zvrsti11. Nizka raven poznavanja plesnih vsebin med učitelji vodi do manj kakovostnega posredovanja tovrstnih vsebin in do slabše varnosti med njihovim izvajanjem. Športni pedagogi se strinjajo, da je zato nujno potrebno konstantno usposabljanje in obnavljanje znanj s področja pedagogike, didaktike in plesa samega13. Po tovrstnih spopolnjevanjih opažajo, da vključujejo v učni proces več plesno-gibalnih vsebin in ob tem nimajo občutka izgorelosti. Nasprotno – ob uvajanju novih vsebin v pouk športa/športne vzgoje in spremembi učnih pristopov občutijo psihično blagostanje, osebnostno rast in večjo samoučinkovitost.
V ta namen smo leta 2023 izdali video-učni pripomoček za poučevanje plesa14, ki lahko vzgojiteljem, razrednim učiteljem in športnim pedagogom pomaga pri pridobivanju dodatnih kompetenc za poučevanje plesa. Vabimo vas, da si ga pogledate in se pogumno lotite poučevanja plesa.
Viri:
1Schwender, T. M., Spengler, S., Oedl, C. in Mess, F. (2018). Effects of dance interventions on aspects of the participants' self: a systematic review. Educational Psychology. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.01130
2Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, Vol. 13 https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.920513
3Hardman, K. in Marshall, J. J. (2014). World-wide survey of school physical education: final report. UNESCO.
4Due, J. (2016). Didaktična navodila v učnih načrtih za športno vzgojo. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
5Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
6Cairney, J., Dudley, D., Kwan, M., Bulten, R., Kriellaars. D. J. (2019). Physical literacy, physical activity and health: toward an evidence-informed conceptual model. Sports Medicine, 49, 371–83.
7Grčić, V., Miletić, A. in Kuzmanić, B. (2015). Construction of tests for evaluating the level of hip hop performance. Research in Physical Education, Sport & Health, 4.
8Aldemir, G., Ramazanoğlu, N., Çamlıgüney, A. in Kaya, F. (2011). The effects of dance education on motor performance of children. Educational Research and Reviews, 6(19), 979‒982.
9Pergovnik, L. (2024). Analiza vključenosti plesne dejavnosti v slovenske šole ter njen vpliv na otroke in mladostnike, magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
10Zaletel, P. in Kovač, M. (2021). Poučevanje plesnih vsebin v osnovnošolskem programu ob vrnitvi v šolo, ko je še vedno povečana možnost okužbe zaradi širjenja virusa SARS-COV-2. V: KOVAČ, Marjeta (ur.), PLAVČAK, Marjan (ur.), DOBOVIČNIK, Luka(ur.). Zbornik 33. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije : Debeli Rtič, 15. in 16. oktober 2021. Prebold: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, 2021, 106-109.
11Hendy, N. (17.3. 2017). How to Become a Dance Teacher. https://www.highspeedtraining.co.uk/hub/how-to-become-a-dance-teacher/
12Rizzo, J. (2018). Five things you should be teaching your dancers outside of technique. https://www.danceteacherweb.com/articles/blog/2018/3/4/five-things-you-should-be-teaching-your-dancers-outside-of-technique/
13Spalva, R. in Vitola, S. (2008). Development of professional Competences within the Further Education of dance teachers. Signum Temporis: Journal of Pedagogy and Psichology, 1(1), 47 – 53.
14Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa, https://ples.fakultetazasport.si/. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.