Snežnih zim skoraj ni več, zato je veselje, ko sneg pobeli naravo, toliko večje. Sneg nas zvabi v naravo in nam omogoča, da se po snežnih strminah dričamo, sankamo, smučamo, se igramo različne igre, se kepamo, izdelamo snežake in igluje, z malo domišljije pa ustvarjamo tudi živalski vrt.
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1OŠ Janka Glazerja, Ruše
2Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja iz vodne pare, ko je zrak zasičen z njo in je temperatura pod 0 °C. Tedaj vodna para takoj preide v trdo stanje. Če je resublimacija (zapletena beseda, ki pomeni pretvorbo vodne pare v trdno stanje) postopna, dobivajo ledeni kristali več ali manj pravilno obliko (ploščice, prizme), se pri padanju združujejo in oblikujejo snežinke1. V zmernih geografskih širinah (kjer leži tudi Slovenija) najpogosteje sneži pri temperaturi od -4 °C do +2 °C1. Ali si lahko zamislite, da je bilo februarja 1952 v Ljubljani kar 146 cm snega, v Ratečah (ob vstopu v dolino Tamar in pod planiške skakalnice) pa kar 240 cm2? Največja višina snežne odeje, kar 7 metrov, je bila izmerjena na Kredarici 22. aprila 20011.
Čeprav letos skorajda ni snega, še vedno upamo, da bo narava radodarna. Drugače pa se moramo podati na snežno odejo nekoliko više, npr. na Pokljuko, Veliko planino ali Roglo. Na sneženje in snežno odejo v Sloveniji vplivajo številni dejavniki, predvsem nadmorska višina1. V višjih legah je zaradi nižjih temperatur sneženje bolj pogosto kot v nižjih legah, sneg pa se počasneje tali. Sneg je lahko suh ali moker1. Suh sneg težko oblikujemo v kepe, nekoliko bolj moker pa je odličen za postavitev različnih skulptur, npr. sneženega moža, igluja ali živali. V prispevku za revijo Cicido je Katarina Bizjak Slanič, prof. športne vzgoje, predstavila nekaj dejavnosti, ki jih lahko najmlajši izvajajo na prostem, ko zapade sneg. Vsi se spomnimo, da ob sneženju zrastejo okoli hiš sneženi možje kot gobe po dežju. Imajo različna pokrivala, od loncev do pletenih kap, običajno korenčkov nos in črna usta. Kaj pa gosenica? Ste že kje videli sneženo gosenico? Poskušajte jo narediti iz nekoliko večjih snežnih kep. In živalski vrt? Poglejte, kako sta Julija in Matic oblikovala različne živali na deblih dreves. Poglejte tudi dva starejša SLOfit nasveta, kjer smo predstavili zimske dejavnosti (primer 1, primer 2).
In še nekaj nasvetov:
- Otroci naj bodo pri igri na snegu oblečeni v nepremočljiva oblačila in obutev. Glavo jim zaščitimo s kapo, dlani pa z rokavicami.
- Če je sneg globlji, so odlična zaščita pred vdorom snega v čevlje nepremočljive gamaše.
- Ob lepem, sončnem vremenu zaščitimo tudi oči s sončnimi očali.
- Ne pozabimo zaščititi tudi kože na obrazu in ustnic, posebej ob sončnem ali vetrovnem vremenu. Razpokane ustnice so lahko precej boleče.
- Pri ustvarjanju pustite otroku, da dobi njegova domišljija krila. Prikazani primeri so le ideje, ki naj jih otrok nadgradi s svojim ustvarjanjem.
- Po ustvarjalnem zimskem dnevu pa se prileže skodelica toplega čaja z limono.
Viri:
1Zakaj in kako nastane sneg? (b. d.). https://www.e-vreme.com/sneg
2Sneg. (b. d.) Sneg - Wikipedija, prosta enciklopedija