Sestavine 24-urnega gibalnega vedenja

asist. Žan Luca Potočnik, prof. dr. Marjeta Kovač in prof. dr. Gregor Jurak

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Tako kot spremljanje telesne dejavnosti, so tudi druge sestavine koncepta 24-UGV že nekaj časa predmet raziskovanja številnih znanstvenikov. Najdlje med njimi se zagotovo raziskuje spanje in spalne navade, med tem ko se je učinke sedenja oz. telesne nedejavnosti in učinke zaslonskega časa začelo bolj intenzivno raziskovati šele v preteklem desetletju zaradi pospešenega razvoja in širjenja rabe pametnih naprav ter z njimi povezanih družbenih omrežij.

Slika 1

Prikaz deleža gospodinjstev v Združenih državah Amerike, ki imajo v lasti računalnik, pametni telefon oz. tablico¹

Slika 2

Prikaz rasti števila uporabnikov popularnih družbenih omrežij²

POVEZANOST SESTAVIN 24-UGV

Morda se sprašujete, kakšne so povezave med gibanjem, telesno zmogljivostjo, elektronskimi napravami in spanjem? Čeprav člani raziskovalne skupine SLOfit v praksi raziskujemo predvsem telesno zmogljivost, pa že dolgo raziskujemo tudi pomen telesne zmogljivosti v povezavi z drugimi področji. Ker je naša raziskovalna skupina tesno povezana s šolsko športno vzgojo in šolstvom nasploh, smo do sedaj že raziskovali:

1. povezave med telesno zmogljivostjo in učnim uspehom^3–5,
2. kako dodatne gibalne spodbude v šolskem okolju, kot so npr. dodatne ure športne vzgoje, vplivajo na spremembe v telesni zmogljivost^6–8,
3. nekatere okoljske dejavnike, ki vplivajo na telesno dejavnost pred poukom in po njem, kot je npr. telesno dejavno potovanje v šolo in iz nje^9,10.

Ker si prizadevamo, da je naše raziskovanje v koraku s časom, raziskave usmerjamo še na druga področja, ki so povezana s telesno zmogljivostjo in dobrim počutjem ter pomembno vplivajo na razvoj šolskih otrok; pri tem vse pogosteje uporabljamo sodobno tehnologijo.

Telesna dejavnost ob primerni količini in intenzivnosti pomembno vpliva na telesno zmogljivost^11,12, tj. na srčno-dihalno zmogljivost, mišično zmogljivost, nekatere gibalne sposobnosti in nenazadnje tudi na telesno sestavo (razmerje med mišično in maščobno maso). Ne le da telesna dejavnost povečuje porabo vnesene energije in s tem vpliva na ravnovesje med vnosom in porabo kalorij, ampak tudi pomembno prispeva k splošnemu počutju, saj pospešuje krvni obtok, obudi mišične skupine, ki so zaradi sedenja lahko postale manj prožne, in spodbudi številne druge procese, ki pripomorejo k fiziološkemu ravnovesju, kot je npr. akutno znižanje krvnega sladkorja, znižanje krvnega tlaku, sproščanje hormonov, zaradi katerih se bolje počutimo itd.¹³ Na drugi strani sedeča dejavnost predstavlja poseben dejavnik tveganja, saj je protiutež telesne dejavnosti in njenih pozitivnih učinkov. Več raziskav je že dokazalo, da bolj telesno dejavni posamezniki manj pogosto zbolijo z nenalezljivimi kroničnimi boleznimi (diabetes, srčno-žilne bolezni idr.) in dlje živijo¹⁴. Nasprotno sta obolelost in prezgodnja umrljivost višji pri tistih, ki več presedijo¹⁵. Čeprav se na prvi pogled zdi, da sta telesna dejavnost in sedenje povsem vzajemni, dokazov za to nimamo, zato ju obravnavamo kot ločena problema in tako tudi ljudi, ki se sicer redno udeležujejo organizirane športne dejavnosti oz. se samostojno športno udejstvujejo, spodbujamo k temu, da ne sedijo preveč in da sedenje pogosto prekinjajo s krajšimi intervali telesne dejavnosti. To pa je še posebej pomembno pri šolski populaciji, saj današnji pedagoški pristopi še zmeraj temeljijo na frontalnih oblikah poučevanja, kjer otroci večino časa sedijo v klopeh. Če k temu dodamo še sedenje med odmori in sedenje doma ob pisanju domačih nalog, igranju računalniških iger, gledanju televizije in uporabi pametnih prenosnih telefonov ter družbenih omrežij, dobimo zagotovilo za nizko raven telesne zmogljivosti šolarja in velik potencial za njegov razvoj v odraslo osebo s številnimi nenalezljivimi kroničnimi obolenji.

V luči telesne dejavnosti in nedejavnosti je treba obravnavati tudi zaslonsko tehnologijo in z njimi povezana družbena omrežja. Če sta gledanje televizije in igranje računalniških iger že nekaj desetletji poznana težava, so pametni prenosni telefoni, tablični računalniki in družbena omrežja relativno nova težava, ki se je naglo razvila v prejšnjem desetletju. S širšo pojavnostjo pametnih telefonov, tablic ter mobilnih aplikacij na začetku prejšnjega desetletja se je število uporabnikov izjemno povečalo (Slika 1 in 2). Pretirana raba zaslonske tehnologije ima številne negativne učinke, v kontekstu 24-UGV pa je v ospredju predvsem to, da ta tehnologija prvič, zasvaja, in drugič, uporabnike praktično paralizira, saj lahko ob njeni rabi negibno obsedijo tudi za več ur. Uporaba te tehnologije pa ne vpliva negativno le na količino telesne dejavnosti in sedenja, ampak je povezana tudi s količino in kakovostjo spanca, saj njena raba v večernih urah pogosto sovpada s kasnejšim odhodom v posteljo in povzroča budnost ter motnjo cirkadianega ritma^16,17. Ker je spanec vir telesne, čustvene in miselne regeneracije¹⁸, njegove motnje predstavljajo resen dejavnik tveganja za zdravje in dobro počutje^19–21.

Vsak del 24-UGV, torej telesna dejavnost, sedenje in z njim zaslonski čas ter spanje, pomembno vpliva na telesno zmogljivost in naše počutje. Če želimo zaznati skupen učinek, je izjemno pomembno, da vedenje spremljamo celostno. Saunders idr. poročajo, da je med otroci in mladostniki, ki imajo višjo raven telesne dejavnosti in spanja ter nižjo raven sedenja na eni strani, in otroci ter mladostniki, ki imajo nižjo raven telesne dejavnosti in spanja ter višjo raven sedenja na drugi strani, pomembna razlika v telesni sestavi (maščobni masi) in drugih kazalnikih kardio-metabolnega zdravja – seveda v prid prvih²².

Viri:
¹Our World in Data. (b. d.). Share of US households using specific technologies, 2003 to 2019. https://ourworldindata.org/grapher/technology-adoption-by-households-in-the-united-states?time=2003..latest&country=Tablet~Smartphone+usage~Computer
²Our World in Data. (b. d.). Number of people using social media platforms, 2005 to 2019. https://ourworldindata.org/grapher/users-by-social-media-platform
³Sember, V., Jurak, G., Kovač, M., Morrison, S. A. in Starc, G. (2020). Children’s Physical Activity, Academic Performance, and Cognitive Functioning: A Systematic Review and Meta-Analysis. Frontiers in Public Health, 8, 307. https://doi.org/10.3389/fpubh.2020.00307
⁴Sember, V., Kovač, M., Starc, G. in Jurak, G. (2019). Povezanost gibalne dejavnosti in učnega uspeha slovenskih otrok . V Pedagoška obzorja = Didactica Slovenica : časopis za didaktiko in metodiko (Let. 34, Številka 3/4, str. 3–18).
⁵Sember, V., Jurak, G., Starc, G. in Morrison, S. A. (2022). Can primary school mathematics performance be predicted by longitudinal changes in physical fitness and activity indicators? . V Frontiers in psychology [Elektronski vir] : Let. (Številka).
⁶Jurak, G., Cooper, A., Leskošek, B. in Kovač, M. (2013). Long-term Effects of 4-year Longitudinal School-based Phsyical Activity Intervention on the Physical Fitness of Children and Youth during 7-year Follow-up Assessment. Central European Journal of Public Health, 21(4), 190–194.
⁷Podnar, H., Jurić, P., Karuc, J., Saez, M., Barceló, M. A., Radman, I., Starc, G., Jurak, G., Đurić, S., Potočnik, Ž. L. in Sorić, M. (2021). Comparative effectiveness of school‐based interventions targeting physical activity, physical fitness or sedentary behaviour on obesity prevention in 6‐ to 12‐year‐old children: A systematic review and meta‐analysis. Obesity Reviews, 22(2), 1–15. https://doi.org/10.1111/obr.13160
⁸Starc, G. in Strel, J. (2012). Influence of the quality implementation of a physical education curriculum on the physical development and physical fitness of children. BMC Public Health, 12(1), 61. https://doi.org/10.1186/1471-2458-12-61
⁹Jurak, G., Sorić, M., Ocvirk, T., Potočnik, Ž. L., Meh, K., Đurić, S., Sember, V. in Starc, G. (2021). Barriers and Determinants of Active Commuting to School in Slovenia. Sustainability, 13(24), 13808. https://doi.org/10.3390/su132413808
¹⁰Jurak, G., Sorić, M., Sember, V., Djurić, S., Starc, G., Kovač, M. in Leskošek, B. (2021). Associations of mode and distance of commuting to school with cardiorespiratory fitness in Slovenian schoolchildren: a nationwide cross-sectional study. BMC Public Health, 21(1), 291. https://doi.org/10.1186/s12889-021-10326-6
¹¹Colley, R. C., Clarke, J., Doyon, C. Y., Janssen, I., Lang, J. J., Timmons, B. W. in Tremblay, M. S. (2019). Trends in physical fitness among Canadian children and youth. Health Reports, 30(10), 3–13. https://doi.org/10.25318/82-003-x201901000001-eng
¹²Van Der Velde, J. H. P. M., Koster, A., Van Der Berg, J. D., Sep, S. J. S., Van Der Kallen, C. J. H., Dagnelie, P. C., Schram, M. T., Henry, R. M. A., Eussen, S. J. P. M., Van Dongen, M. C. J. M., Stehouwer, C. D. A., Schaper, N. C. in Savelberg, H. H. C. M. (2017). Sedentary Behavior, Physical Activity, and Fitness—The Maastricht Study. Medicine & Science in Sports & Exercise, 49(8), 1583–1591. https://doi.org/10.1249/MSS.0000000000001262
¹³Miles, L. (2007). Physical activity and health. Nutrition Blletin, 32(04), 314–363. https://doi.org/10.5860/choice.46-0923
¹⁴Mok, A., Khaw, K. T., Luben, R., Wareham, N. in Brage, S. (2019). Physical activity trajectories and mortality: population based cohort study. The BMJ, 365. https://doi.org/10.1136/bmj.l2323
¹⁵Ekelund, U., Tarp, J., Steene-Johannessen, J., Hansen, B. H., Jefferis, B., Fagerland, M. W., Whincup, P., Diaz, K. M., Hooker, S. P., Chernofsky, A., Larson, M. G., Spartano, N., Vasan, R. S., Dohrn, I.-M., Hagströmer, M., Edwardson, C., Yates, T., Shiroma, E., Anderssen, S. A. in Lee, I.-M. (2019). Dose-response associations between accelerometry measured physical activity and sedentary time and all cause mortality: systematic review and harmonised meta-analysis. BMJ, 366, l4570. https://doi.org/10.1136/bmj.l4570
¹⁶Bruni, O., Sette, S., Fontanesi, L., Baiocco, R., Laghi, F. in Baumgartner, E. (2015). Technology Use and Sleep Quality in Preadolescence and Adolescence. Journal of Clinical Sleep Medicine, 11(12), 1433–1441. https://doi.org/10.5664/jcsm.5282
¹⁷Foerster, M., Henneke, A., Chetty-Mhlanga, S. in Röösli, M. (2019). Impact of adolescents’ screen time and nocturnal mobile phone-related awakenings on sleep and general health symptoms: A prospective cohort study. International Journal of Environmental Research and Public Health. https://doi.org/10.3390/ijerph16030518
¹⁸Chaput, J.-P., Gray, C. E., Poitras, V. J., Carson, V., Gruber, R., Olds, T., Weiss, S. K., Connor Gorber, S., Kho, M. E., Sampson, M., Belanger, K., Eryuzlu, S., Callender, L. in Tremblay, M. S. (2016). Systematic review of the relationships between sleep duration and health indicators in school-aged children and youth. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 41(6 (Suppl. 3)), S266–S282. https://doi.org/10.1139/apnm-2015-0627
¹⁹Wolfson, A. R. in Carskadon, M. A. (1998). Sleep Schedules and Daytime Functioning in Adolescents. Child Development, 69(4), 875–887. https://doi.org/10.1111/j.1467-8624.1998.tb06149.x
²⁰Cappuccio, F. P., Taggart, F. M., Kandala, N. B., Currie, A., Peile, E., Stranges, S. in Miller, M. A. (2008). Meta-analysis of short sleep duration and obesity in children and adults. Sleep. https://doi.org/10.1093/sleep/31.5.619
²¹Steenari, M. R., Vuontela, V., Paavonen, E. J., Carlson, S., Fjällberg, M. in Aronen, E. T. (2003). Working memory and sleep in 6- to 13-year-old schoolchildren. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry. https://doi.org/10.1097/00004583-200301000-00014
²²Saunders, T. J., Gray, C. E., Poitras, V. J., Chaput, J.-P., Janssen, I., Katzmarzyk, P. T., Olds, T., Connor Gorber, S., Kho, M. E., Sampson, M., Tremblay, M. S. in Carson, V. (2016). Combinations of physical activity, sedentary behaviour and sleep: relationships with health indicators in school-aged children and youth. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 41(6 (Suppl. 3)), S283–S293. https://doi.org/10.1139/apnm-2015-0626