Glasbene in plesne terapije za ohranjanje kognitivnih in telesnih funkcij različnih generacij

dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Vpliv plesa in različnih drugih ritmičnih dejavnosti na možganske funkcije

Ples, kot umska in telesna dejavnost ritmičnega gibanja ob glasbi, spodbuja nevroplastičnost možganov in vpliva na kognitivne funkcije (to so različni mentalni procesi), kot so učenje in spomin za učenje novih vzorcev gibanja, pozornost pri sledenju navodilom, izvršilne funkcije za izvajanje zapletenih gibalnih vzorcev in socialna kognicija za povezovanje gibanja s pomenom čustvenega izražanja med socialnimi interakcijami^1,2.

Ritem ima ključno vlogo pri kognitivnem delovanju, kar pomembno vpliva na učenje, spomin in reševanje problemov. Udeležba v ritmičnih dejavnostih izboljšuje usklajenost med obema možganskima poloblama (hemisferama), kar omogoča boljšo povezavo med živčnimi celicami. Ta usklajenost (t. i. sinhronizacija) je bistvena za učinkovito delovanje kognitivnih funkcij, vključno s spominom in sposobnostjo reševanja sestavljenih in zapletenih nalog³.

Raziskovalci ugotavljajo, da procesiranje ritma ‒ kot sta sposobnost zaznavanja in predvidevanja takta ter sposobnost napovedovanja ritmov ‒ pripomore k sinhronizaciji možganskih funkcij, ki izboljšujejo gibalni nadzor in pozornost². To je še posebej pomembno pri terapijah, zlasti pri posameznikih z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Parkinsonova bolezen⁴ ali demenca⁵. Ta sinhronizacija je namreč ključna za zahtevne kognitivne naloge, kot so spominske naloge in naloge reševanja problemov⁶.  Tako strokovnjaki s pomočjo ritmičnih nalog razvijajo nove metode za zdravljenje motenj pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni ter epilepsiji. Predvidevajo, da bi lahko terapije, ki se osredotočajo na modulacijo ritmov, pomagale izboljšati spomin, pozornost in gibalne funkcije pri ljudeh z naštetimi stanji⁷​.

Raziskovanje možganskih ritmov in njihovega vpliva na kognicijo⁷ pomembno pomaga izboljšati razumevanje, kako naši možgani obdelujejo informacije in na ta način omogočajo funkcionalne kognitivne (spoznavne) procese (učenje, pomnjenje …) na različnih ravneh. Dokazano je, da vključevanje ritma v izobraževalne prakse dokazano povečuje učne dosežke, kar poudarja njegovo vrednost tudi v širšem kontekstu kognicije⁷. To je sprožilo razvoj novih, učinkovitejših izobraževalnih pristopov, ki vključujejo glasbo, ritmično gibanje in druge oblike ritmične stimulacije za izboljšanje kognitivnih funkcij pri otrocih in odraslih^​8.

Razumevanje ritmičnih procesov v možganih pa lahko izboljša tudi rehabilitacijske tehnike pri športnih poškodbah ali celo po poškodbah možganov, saj bi se dalo uporabiti ritmične dejavnosti v veliki meri za obnovo gibalnih in kognitivnih funkcij poškodovanih⁷.

Terapija z glasbo in plesom

Pri določenih populacijah, kot so starejši in ljudje z nevrodegenerativnimi boleznimi, so koristi ritmičnih dejavnosti še izrazitejše kot pri zdravi, odrasli populaciji. Ritmične dejavnosti izboljšujejo kognitivne funkcije, zmanjšujejo tveganje za demenco in izboljšujejo gibalne sposobnosti, kar je zelo pomembno za zdravljenje Parkinsonove bolezni in drugih nevroloških stanj^2,4,6. Ritmične dejavnosti so učinkovite tudi v rehabilitaciji, saj z ritmom in gibanjem pomagajo obnoviti nevronske povezave po poškodbah možganov ali telesa ter tako prispevajo k hitrejšemu telesnemu in psihičnemu okrevanju. Prav zato so raziskovalci in zdravstveni ter plesni strokovnjaki razvili različne glasbene in plesne terapevtske pristope. Plesna terapija združuje znanost in umetnost, da bi izboljšala kakovost življenja posameznikov z različnimi telesnimi, kognitivnimi in čustvenimi izzivi. Ta oblika terapije združuje ustvarjalnost, gibanje in čustveno izražanje, s čimer udeležencem ponuja neinvaziven in celosten pristop k doseganju boljše telesne in duševne blaginje. Vse bolj jo vključujejo tudi v uradne zdravstvene in rehabilitacijske programe zaradi dokazanih učinkov na telo, možgane in duha.

Slika 1

Ritmične dejavnosti so učinkovite v rehabilitaciji starejših ljudi z nevrodegenerativnimi boleznimi (vir: Canva)

Glasba aktivira možgane, obenem pa tudi spreminja njihovo delovanje in naše vedenje, ko se je učimo in jo doživljamo. To pomeni, da glasba lahko neposredno vpliva na možganske funkcije, kar je pomembno pri zdravljenju najrazličnejših stanj (degenerativne motnje, poškodbe ipd.)⁹. Zaradi teh spoznanj se glasbena terapija oddaljuje od pristopa, ki je bil bolj osredotočen na socialne in kulturne vidike, ter se vse bolj naslanja na znanstveno razumevanje, kako glasba vpliva na možgane. Ta premik pomeni, da glasbena terapija postaja pomembnejši del rehabilitacije, saj lahko igra ključno vlogo pri okrevanju po boleznih ali poškodbah ne le kot dodatna, ampak kot osrednja metoda zdravljenja⁹.

Plesna terapija, znana tudi kot plesno-gibalna terapija (PGT), je oblika terapevtskega zdravljenja, ki temelji na uporabi plesa in gibanja za spodbujanje telesnega, čustvenega, kognitivnega in socialnega zdravja¹⁰. PGT izkorišča moč gibanja in telesne izraznosti za obvladovanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev samozavedanja. Zamisel temelji na povezavi med umom in telesom, kar omogoča, da čustvene in telesne izkušnje vplivajo na posameznikovo celostno počutje.

PGT uporablja usklajeno gibanje, ki spodbuja nevronsko sinhronizacijo in omogoča boljšo povezavo med obema možganskima poloblama. Še posebej je koristna za ljudi z nevrološkimi stanji, kot so Parkinsonova bolezen, demenca ali poškodbe možganov. Hkrati pa PGT ne pomeni samo povezave med telesom in umom, kot je to opisano zgoraj, ampak spodbuja udeležence, da izražajo svoja čustva in misli skozi gib. Z uporabo gibanja se v telesu osvobajajo napetosti in nakopičenega stresa, kar ima pozitiven vpliv na posameznikovo razpoloženje in čustveno stanje.

PGT se pogosto izvaja v skupinah, kar spodbuja socialno interakcijo in gradi občutke pripadnosti skupini. Vsakršna skupinska terapija povečuje motivacijo in omogoča udeležencem, da se učijo drug od drugega, kar krepi njihov socialni in čustveni razvoj. PGT pogosto vključuje simbolična gibanja, ki lahko predstavljajo notranje procese ali občutke. Ta oblika izražanja omogoča varno raziskovanje in izražanje včasih skritih občutkov, kar pripomore k boljšemu čustvenemu zdravju, predvsem k povečanju čustvene stabilnosti; to pomeni boljše razumevanje lastnih čustev, boljše obvladovanje stresa in zmanjšanje simptomov depresije ter anksioznosti¹⁰.

Slika 2

Primer skupinske terapije, ki krepi socialni in čustveni razvoj (vir: Canva)

Prav tako PGT predstavlja telesno vadbo, ki koristi srčno-žilnemu zdravju, razvija ali ohranja ravnotežje, gibljivost in vzdržljivost. Ker je ples celovita vadba, kjer v rekreativni obliki plesa gibi niso sunkoviti in ne zahtevajo izjemno velikih amplitud, je koristna za razvoj vseh telesnih funkcij, ki so bistvene za ljudi z gibalnimi težavami ali starejše ljudi.

PGT je izjemno primerna tudi za posameznike, ki okrevajo po telesnih poškodbah ali travmah, saj nežno spodbuja obnavljanje gibalnih vzorcev in izboljšuje koordinacijo. Poleg tega prispeva k obvladovanju bolečine in zmanjševanju stresa pri bolnikih z boleznimi, kot so rak, srčne bolezni ali kronične bolečine¹⁰.

Ritmično učenje torej ni le zabavno, ampak je tudi ključno orodje za ohranjanje možganske plastičnosti in zdravja ter izboljšanje številnih kognitivnih in telesnih funkcij. Nekaj primerov učenja ritmov in plesno-ritmičnih iger si lahko pogledate na teh povezavah. Uporabite jih lahko za vadbo najmlajših, pa tudi za vadbo odraslih doma ali v Centrih za krepitev zdravja oziroma za vadbo starostnikov v domovih starejših občanov.

Viri: 

¹Merom, D., Grunseit, A., Eramudugolla, R., Jefferis, B., Mcneill, J. in Anstey, K.J. (2016). Cognitive benefits of social dancing and walking in old age: the dancing mind randomized controlled trial. Frontiers in Aging Neuroscience, 8, 1–11.                     
²Miendlarzewska, E. A. in Trost, W. J. (2014). How musical training affects cognitive development: rhythm, reward and other modulating variables. Frontiers in Neuroscience, 7(279), 1‒18. 
³Teixeira-Machado, L., Arida, R. M. in de Jesus Mari, J. (2019). Dance for neuroplasticity: a descriptive systematic review. Neuroscience Biobehavioral Reviews Journal, 232–240. 
⁴Pereira, A.P.S., Marinho V., Gupta, D., Magalhães, F., Ayres, C. in Teixeira, S. (2019). Music therapy and dance as gait rehabilitation in patients with Parkinson disease: a review of evidence. Journal of Geriatric Psychiatry and Neurology, 49–56. 
⁵Verghese, J., Lipton, R., Katz, M., Hall, C., Derby, C. in Kuslansky, G. (2003). Leisure activities and the risk of dementia in the elderly. New England Journal of Medicine, 348, 2508–2516. 
⁶Hewston, P., Kennedy, C. C., Borhan, S., Merom, D., Santaguida, P., Ioannidis, G., Marr, S., Santesso, N., Thabane, L., Bray, S. in Papaioannou, A. (2021). Effects of dance on cognitive function in older adults: a systematic review and meta-analysis. Age and Ageing, 50(4), 1084–1092. https://doi.org/10.1093/ageing/afaa270 
⁷Miller, E. K., Brincat, S. L. in Roy, J. E. (2024). Cognition is an emergent property, Current Opinion in Behavioral Sciences, 57, https://doi.org/10.1016/j.cobeha.2024.101388. (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352154624000391)
​⁸Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, 13  https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.920513 
⁹Thaut, M. H. (2006). The Future of Music in Therapy and Medicine. Annals of the New York Academy of Sciences. https://doi.org/10.1196/annals.1360.023 
¹⁰Bräuninger, I. (2014). Specific dance movement therapy interventions ‒ Which are successful? An intervention and correlation study, The Arts in Psychotherapy, 41(5). Doi: 10.1016/j.aip.2014.08.002.