Plavalna šola v naravi je stalnica slovenskega šolskega sistema. Večina teh šol v naravi, ki jih država tudi sofinancira, poteka pet dni, v več kot polovico izvedb so vključeni petošolci, prevladujejo pa izvedbe v juniju in septembru ob morju, nekaj manj kot četrtino pa šole izpeljejo tudi v slovenskih termalnih zdraviliščih. Najpogostejša izbira v Sloveniji je Ankaran, več kot tretjina šol pa se odloči za izvedbo tudi v hrvaškem primorju.
Matej Drevenšek, mag. prof. šport. vzg.1 in prof. dr. Marjeta Kovač2
1 Šolski center Ptuj, Elektro in računalniška šola, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Zaradi življenjskega pomena za posameznikovo varnost je plavanje vključeno v učne programe številnih evropskih držav kot obvezna ali izbirna vsebina.1 V slovenskem šolskem sistemu mora šola organizirati v drugem ali tretjem razredu 20-urni tečaj plavanja, znanje plavanja do stopnje plavalca pa učenci nadgradijo v plavalni šoli v naravi2, kar po nacionalnem standardu pomeni, da preplavajo 50 metrov in izvedejo nalogo varnosti.3
Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, kjer cel oddelek ali več oddelkov istega razreda odide v naravo, v čim bolj avtentično okolje, zunaj kraja stalnega bivanja, njihovo bivanje pa traja najmanj tri dni.4 Po šolski zakonodaji mora šola v času obveznega šolanja ponuditi učencu vsaj eno šolo v naravi, pri tem pa je izbira vsebin prepuščena šoli. Učni načrt za predmet šport2 navaja, da naj šola ponudi četrtošolcem plavalno šolo v naravi z namenom, da učenci spopolnijo znanje plavanja, usvojeno na 20-urnem plavalnem tečaju.
Statistične analize pristojnega ministrstva o izpeljavi šol v naravi so redke5, skupaj z analizami, opravljenimi na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani6-7, pa ugotavljamo, da slovenske osnovne šole najpogosteje ponudijo naravoslovno šolo v naravi, med športnimi pa prevladuje plavalna.5-6 Leta 2017 smo na Fakulteti za šport analizirali izpeljavo plavalnih šol v naravi tako, da smo pregledali spletne strani vseh slovenskih osnovnih šol po posebnem protokolu in iskali informacije v letnih delovnih načrtih šol, objavah, obveznih publikacijah šol in predstavitvah njihovih dejavnosti. Na koncu smo analizirali 333 šol (73,7% vseh slovenskih osnovnih šol), ki so izvedle plavalno šolo v naravi in podatke predstavile na svojih spletnih straneh. Kar 19 šol (5,7%) je v tem letu izvedlo šolo v naravi dvakrat, tako da je bilo število analiziranih izvedb plavalnih šol v naravi 352.
Večina plavalnih šol v naravi traja pet dni: V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je v šolskem sistemu pojavila šola v naravi, so šole peljale otroke na morje za deset dni.8 V današnjem času, ko so učenci že vključeni v 20-urni plavalni tečaj, so plavalne šole v naravi krajše, običajno trajajo pet dni (83,5% vseh analiziranih izvedb), v desetih primerih so bile izvedene v štirih dneh, krajših izvedb nismo zasledili, pri 21 šolah pa podatka o trajanju nismo našli. V 27-ih izvedbah so učenci preživeli v plavalni šoli v naravi šest, sedem ali osem dni, več kot tri četrtine teh šol v naravi pa so šole izvedle na Hrvaškem.
Šole organizirajo plavalne šole v naravi predvsem junija in septembra: Več kot dve tretjini šol (67,9%) najpogosteje izvede plavalno šolo v naravi junija (130 izvedb; 36,9%) in septembra (109 izvedb; 31%), saj je vreme takrat najprimernejše. Plavalne šole v naravi v termalnih kopališčih pa potekajo tudi v drugih mesecih (maj – 58 izvedb; april in oktober po 13 izvedb; marec – 11 izvedb), v preostalih mesecih je bilo izvedenih pet ali manj plavalnih šol v naravi. Pet šol jo je izpeljalo konec avgusta in tako začelo s šolskim letom še pred uradnim začetkom pouka.
Plavalna šola v naravi je namenjena predvsem petošolcem: Največ šol v naravi s plavalnimi vsebinami (191 izvedb; 54,3%) je bilo organiziranih za petošolce. Vzrok je najverjetneje v sofinanciranju pristojnega ministrstva le ene šole v naravi v času učenčevega šolanja, pri tem pa dobijo šole sredstva glede na število njihovih petošolcev.4 Za četrtošolce so izpeljali 64 (18,2%) plavalnih šol v naravi, za tretješolec 54 (15,3%), tri pa so bile namenjene tudi drugošolcem. V teh primerih so šole izvedle obvezni 20-urni plavalni tečaj v okviru plavalne šole v naravi. Kar 16 šol, posebej tistih, ki v svoji bližini nimajo primernega bazena za učenje plavanja, je poleg plavalne šole v naravi v 3. razredu organiziralo še eno v višjih razredih. Nekoliko presenetljivo je bilo nekaj plavalnih šol v naravi organiziranih tudi za učence 6. razredov (10 izvedb), ena pa za učence 7. razredov. Predvidevamo, da so to možnost izkoristile nekatere od šol, ki imajo oddelke s prilagojenim izobraževalnim programom in so v enem letu organizirale dve plavalni šoli v naravi, saj za te oddelke pristojno ministerstvo sofinancirano šolo v naravi dvakrat v času njihovega obveznega šolanja. Opažamo tudi, da majhne šole zaradi manjšega števila učencev in racionalnejše organizacije prevoza združujejo več razredov, za katere organizirajo šolo v naravi. Takšnih izvedb je bilo 23 (6,5%). Največkrat so združili 4. in 5 razred (10 izvedb) ter 3. in 4. razred (7 izvedb).
Nekaj več kot dve tretjini plavalnih šol v naravi izvedemo v Sloveniji: V Sloveniji je bilo organiziranih 249 plavalnih šol v naravi (70,7%), nekaj več kot četrtina (101 izvedba; 28,7%) pa na Hrvaškem, pri dveh izvedbah pa nismo razbrali podatka o lokaciji (0,6%). Številne občine ali podjetja v posameznih občinah imajo še vedno svoje počitniške domove na Hrvaškem (npr. turistično naselje Bučanje pri Nerezinah, VIRC Materada pri Poreču itd.) in tako omogočijo šolam cenejšo izvedbo šol v naravi.
Prevladujemo izvedbe ob morju: Plavalna šola v naravi, izvedena ob morju, se gotovo razlikuje od tiste, ki je izvedena na celini, tako v načinu izvedbe plavalnih vsebin (slana voda; naravna kopališča), kot tudi glede naravoslovno-družbenih vsebin, ki so povezane s pokrajino in dejavnostmi, ki jih ponuja okolica.8 Ker ima Slovenija le 43 km obale9, morajo šole iskati priložnosti tudi v termalnih kopališčih na celini. Zanimivo je, da se je delež izvedb ob morju v zadnjem obdobju zmanjšal: v šolskem letu 2016/2017 je 77% šol organiziralo plavalno šolo v naravi ob morju, leta 2000 pa je bilo takšnih šol kar 83,6%.10
Hrvaško primorje je še vedno zelo priljubljeno, saj so šole tam izvedle kar 101 plavalno šolo v naravi (37,3%), v slovenskem primorju pa je bilo izvedenih 170 (62,7%) plavalnih šol v naravi.
Ankaran je najpogostejša izbira za izvedbo plavalne šole v naravi: Šole so za izvedbo izbrale 33 različnih krajev, največkrat Ankaran (70 izvedb; 19,9%), kjer je bila v ospredju izvedba v letovišču Rdečega križa na Debelem rtiču (54), saj imajo velik zunanji olimpijski bazen, morje ter pokrit bazen, ki ga lahko obiskovalci uporabljajo čez celo leto.11 Druga najpogostejša izbira (30 izvedb) so Terme Čatež, na tretjem mestu je Poreč, ki so ga šole izbrale 27-krat in je s tem tudi najpogostejša izbira na Hrvaškem. Sledi CŠOD Burja (Seča pri Portorožu), ki je največkrat obiskan dom CŠOD (22 izvedb). Med pogostimi izbirami so še Krk (najpogosteje Baška) (20 izvedb), Koper (19 izvedb) in Strunjan ter Savudrija (po 18 izvedb).
Vse kaže, da je plavalna šola v naravi s svojo skoraj šestdesetletno tradicijo trdno zasidrana v slovenskem šolskem prostoru in da je prav zaradi nje delež plavalcev s Sloveniji visok, utopitev zaradi neznanja plavanja pa izjemno malo. Morali pa bi razmisliti o mreži krajev, kjer bi šole izpeljale šolo v naravi ter večjem številu domov CŠOD ob slovenski obali, saj bi tako olajšali šolam organizacijo plavalne šole v naravi, učiteljem pa omogočali, da bi obogatili program z različnimi dodatnimi dejavnostmi, ne le s poučevanjem plavanja.
Viri:
1 Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2013). Športna vzgoja in šport v šolah v Evropi. Poročilo Eurydice. Založba Evropske unije.
2 Kovač, M., Markun Puhar, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_
3 Merila (2018). https://www.sportmladih.net/interesni-programi-som/naucimo-se-plavati/merila/
4 Šola v naravi. (2017). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/sola_v_naravi/
5 Analiza ŠVN za koledarsko leto 2014. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pdf/Analiza_SVN_2014.pdf
6 Kodrnja, E. (2020). Šole v naravi v Sloveniji in tujini. (Magistrska naloga, Fakulteta za šport). https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=103525&lang=slv
7 Drevenšek, Kovač, M. (2019). Analiza osnovnošolskih šol v naravi s plavalnimi vsebinami. Šport, 67(1/2), 9‒15.
8 Kristan, S. (2010). Pogledi na šport 2 – Predšolski športnovzgojni program Zlati sonček, šola v naravi, aktualni odzivi. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
9 Slovenska obala. https://sites.google.com/site/slovenskaobala21/dolzina
10 Jurak, G., Kovač, M. in Strel, J. (2002). Bazenska kopališča v Sloveniji. Zavod za šport Slovenije.
11 Zdravilišče Debeli rtič. http://www.zdravilisce-debelirtic.org/PONUDBA_ZA_VRTCE_OSNOVNE_SOLE_V_NARAVI_IN_SPORTNE_PRIPRAVE/