Poznavanje lokalnih nevarnosti je nujno za varno plavanje, posebej če predpisi ne urejajo vodne površine

dr. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

UVOD

Da se v vodi in ob njej, bodisi v urejenem kopališču bodisi v plavališču, obnašamo preventivno in samozaščitno, moramo poznati različne dejavnike tveganja, ki izhajajo iz okolja samega .¹ Teh je lahko več ali manj glede na to:

• kakšna je vrsta vodne površine in
• kako predpisi urejajo izbrano vodno površino.

O tem, v kakšno vrsto vode se podajamo, smo že pisali v prejšnjih člankih. V tem pa bomo namenili več poudarka urejenosti vodnih površin, saj velja, da bolj kot predpisi urejajo vodno površino, manjše je tveganje za nesrečo. Vodne površine so namreč lahko različna plavališča ali pa so v okviru kopališč. Kopališče je vodna površina s spremljevalnimi objekti, urejena skladno s predpisi.² Kopališča so lahko:²

• naravna. Urejena so ob obalah morja, bregovih jezer in rek. So ločena od drugih vodnih površin in segajo največ 200 metrov od obale. Dno je ravno in globoko največ 1,7 m. Globine vode so zaradi varnosti označene. Če se dno ne spušča postopoma, so za vstop kopalcev v vodo postavljene stopnice. Vodne površine pod vodnimi tobogani in površine, namenjene skakanju v vodo, so posebej označene.
• bazenska. Zgrajena so tako, da je bazen osrednja vodna površina. Poznamo:
  • zimska, ki so zaprta (pokrita) in se uporabljajo pozimi,
  • poletna, ki so odprta (odkrita) in se uporabljajo poleti,
  • kombinirana, zimsko-poletna kopališča z manjšim bazenom, ki se uporablja tudi v zimskem času, in večjim bazenom, ki se uporablja poleti. Primerna so za podaljšanje poletne kopalne sezone.

V nasprotju s kopališčem je plavališče (ali kopalno območje) vodna površina, ki je predpisi ne urejajo. Plavališča so določena z obalami rek, bajerjev, jezer in morja, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu. Na njih ni upravljalcev in reševalcev iz vode, zato se tam kopamo in plavamo na lastno odgovornost. Lokalna skupnost mora obveščati o kakovosti (vendar pozor: nadzor opravlja Agencija RS za okolje le na 35 plavališčih v Sloveniji⁴) in drugih značilnostih vode na informacijskih tablah, ki stojijo ob dostopnih poteh in plavališče tudi označujejo.⁴

ZAŠČITA PRED NEVARNOSTMI NA KOPALIŠČIH

Vsako kopališče ima kopališki red in oznake z osnovnimi pravili, po katerih se moramo ravnati, da bi bila zagotovljena naša varnost in zdravje.⁴ Za varnost (pred poškodbami in utopitvami) je odgovoren lastnik ali upravljalec kopališča, ki v ta namen poskrbi za ustrezno število usposobljenih reševalcev iz vode. Njihova naloga je vzdrževanje reda, reševanje iz vode in dajanje prve pomoči. Kopalca, ki krši predpise, lahko prijavijo pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji. Prav tako lahko prepovedo uporabo kopaliških objektov in naprav obiskovalcu, ki s svojim obnašanjem očitno ogroža lastno varnost in varnost drugih.⁴ Naravna kopališča morajo prilagajati obratovalni čas vremenskim razmeram. Na morebitno nevarnost opozarja tudi barva zastave, ki je izobešena na vidnem mestu:

• Bela zastava pomeni, da kopališče obratuje in ni posebnih nevarnosti.
• Rumena zastava pomeni, da je varnost na kopališču omejena in da se ni priporočljivo oddaljevati od obale.
• Rdeča zastava pomeni, da je kopališče zaprto.

Ko smo na kopališčih, moramo dosledno spoštovati predpise kopališkega reda, upoštevati oznake in zastave ter navodila/opozorila reševalcev iz vode. Na ta način se bomo obnašali okolju primerno in se zaščitili pred morebitnimi nevarnostmi.

ZAŠČITA PRED NEVARNOSTMI NA PLAVALIŠČIH

Voda v Sloveniji je javno dobro. Zato se načeloma lahko kopamo povsod, a seveda le na lastno odgovornost.⁵ Plavališča so lahko ob obalah morja, rek, potokov, jezer, ribnikov, gramoznic … O nekaterih plavališčih smo pisali že v članku o pridobivanju spretnosti plavanja v odprtih vodah. Na tem mestu bi izpostavili le dve nevarni plavališči, ki ju še nismo omenili:

• Gramoznice so jame, ki nastanejo zaradi izkopa gramoza in so napolnjene z vodo (običajno meteorno), lahko tudi brez rednega dotoka ter odtoka. Pri nas naj bi bile celo najbolj priljubljen tip plavališč. Vendar pozor, v njih prežijo številne pasti. V gramoznicah je voda običajno motna, zato se najprej prepričajmo o njeni globini. Druga nevarnost je, da je površinska voda veliko toplejša od tiste v globini (že od enega metra dalje). To povečuje možnost krčev in posledično utopitve. Poleg tega vstopi v vodo in iz nje niso urejeni, bregovi so lahko spolzki ter nestabilni.⁶

Slika 1

Gramoznice so pri nas najbolj priljubljen tip plavališč. Vendar pozor, v njih prežijo številne pasti (foto Miha Žalig)

• Plavališča v bližini hidroelektrarn. Režim pretoka hidroelektrarne povzroča nenaden dvig gladine vode (tudi do 1,5 m) in močne tokove rek, kar lahko predstavlja tveganje za kopalce, ribiče in druge obiskovalce takšnega plavališča.⁷

Slika 2

Plavališča v bližini hidroelektrarn so lahko nevarna (foto Boro Štrumbelj)

Kopanje in plavanje na (neurejenih) plavališčih predstavljata tveganje za utopitev, saj tovrstne vodne površine nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, ni ustreznih oznak, ki nas bi opozarjale na nevarnosti, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Za lastno varnost lahko naredimo največ sami, kar pomeni, da se kopanju in plavanju v plavališčih skušajmo izogniti. Če ne gre drugače in je skušnjava po ohladitvi v vodi prevelika, uporabimo zdravo pamet ter iščimo opozorilne znake v okolici, še preden se odpravimo v vodo. Najbolj preprost znak je verjetno obljudenost plavališča. Če v določenem jezeru ali rečnemu odseku ni nikogar, verjetno za to obstaja razlog. Ostali znaki nas opozorijo bodisi na tveganje pred težavami v vodi in utopitvijo, bodisi na morebitno izpostavljenost škodljivim bakterijam:¹⁰

1. Če je tok hitrejši, kot lahko plavamo, v vodo ne vstopamo. V vodo vrzimo palico, da lahko spremljamo, kako hiter je tok. Če palici ne moremo slediti s hojo po kopnem, je tok prehiter. Verjetno pa bo prehiter tudi že počasnejši tok.
2. Ne vstopajmo v sotočje. Mesto, kjer se srečajo dve reki, potoki ali pritoki, je lahko nevarno za kopanje ali plavanje. Pogosto se namreč mešajo različno močni tokovi in tako ustvarjajo okoliščine, na katere nismo navajeni ter jih težko nadzorujemo, zato so za nas tvegane.
3. V bližini plavališča so postavljeni opozorilni znaki. Na zemljiščih v javni lasti bodo lokalne oblasti pogosto preverjale kakovost vode in javnost opozarjale tudi na morebitne nevarne razmere v njej.

Slika 3

Upoštevati moramo opozorila v bližini plavališča (foto Boro Štrumbelj)

1. Vodnim površinami z veliko algami ali drugim vodnim rastjem se izognemo. V mirnem jezeru ali počasni reki obstaja možnost, da se nabere nekaj alg. Če plavamo med cvetenjem alg, tvegamo, da zbolimo (še posebej, če popijemo nekaj vode). Vse alge niso škodljive, vendar so nekatere oblike, vključno s cianobakterijami, lahko problematične. Morda alg ne opazimo, vohamo pa močan vonj. Tudi to je razlog, da v takšno vodo ne vstopamo.
2. Ne vstopajmo v vodo, ki je blizu pašnika ali kmetijskih zemljišč. Najpogostejše bolezni zaradi vode so tiste, pri katerih je vzrok z iztrebki umazana voda. Uhajanje kanalizacije in gnoj sta lahko tudi vir nevarnih bakterij.

Ob tem omenjamo še nekaj priporočil, ki so jih pripravili Nacionalni inštitut za javno zdravje in druge organizacije, ki ozaveščajo javnost o nevarnosti pri kopanju in plavanju v plavališčih: ^8,9

• Nikoli ne plavajmo v vodnih zbiralnikih, ob črpališčih in drugih nevarnih krajih.
• Izogibajmo se močnim tokovom ali vodnim vrtincem.
• Pred plavanjem ne popivajmo in ne tekmujmo v tem, kdo lahko preplava bližnjo gramoznico ali reko.
• Pazimo na spolzke bregove, še zlasti ob hoji po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko konča tragično. Starši naj še posebej pazijo na svoje otroke.
• Ponekod na neurejenih plavališčih seže voda tudi do 15 metrov globoko, zato bodimo pri oddaljevanju od brega previdni.
• Ne kopajmo se po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda (kmetijskih, cest …) in/ali vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod lahko poveča mikrobiološka ter kemijska onesnaženost vode. Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povečanega pretoka vode (motnost vode, brzice, plavajoči predmeti), na morju pa zaradi visokih valov ter tokov pri plimovanju.
• Ob nenadnem poslabšanju vremena vodo čim prej zapustimo.
• Med plavanjem ne požirajmo vode, kar velja zlasti za otroke. Po kopanju se oprhajmo s pitno vodo. Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajmo za pitje in pripravo hrane.
• Zaradi nizkih temperatur vode (ob začetku kopalne sezone, ob nenadnih ohladitvah) vstopajmo v vodo postopoma in ne pregreti.
• Okužba z virusom mišje mrzlice je povezana z izpostavljenostjo izločkom glodavcev pri dejavnostih v naravi, tudi kopanju. Zato bodimo na bregovih kopalnih območij in naravnih kopališč (kot tudi, če vstopamo v nenadzorovane površinske vode) pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev in se jih izogibajmo.
• V vodah neurejenih kopališč se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna.
• Še posebej skrbno pazimo na varnost otrok, ne puščajmo jih brez nadzora.
• Poskrbimo za ustrezno zaščito pred soncem. Ko je moč sončnih žarkov največja, to je med 10. in 17. uro (z vrhom ob 13. uri), omejimo izpostavljenost soncu. Poiščimo senco in se zaščitimo s primernimi oblačili, pokrivali, očali. Za predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili (npr. obraz, nos, uhlji, hrbtišča rok), uporabimo sredstva za zaščito kože pred soncem.

POGOVOR O LOKALNIH NEVARNOSTIH NAJ BO ZAČETEK PLAVALNEGA POUKA

Bazensko ali naravno kopališče je za plavalnega začetnika novo okolje, ki mu ga mora učitelj predstaviti že na začetku plavalnega poučevanja. Najlažje začne s tem, da mu predstavi kopališki red, v katerem so navedene lokalne nevarnosti in tudi predpisi, ki nas ščitijo pred njimi. Predstaviti mu mora tudi kopališke oznake in njihov pomen ter vlogo reševalca iz vode. Če poteka pouk v naravnem kopališču, mora učitelj predstaviti učencu tudi nevarnosti, ki se nanašajo na vremenske okoliščine in plimovanje. Ker pa si bo današnji plavalni začetnik nekoč verjetno zaželel tudi plavati v plavališču, je nujno, da ga učitelj poduči tudi o tveganjih in nevarnostih v takšnih vodah.

Slika 4

Pouk plavanja naj se začne s predstavitvijo kopališkega reda (foto Jernej Kapus)

Varen plavalec mora vedeti, kako naj izkoristi dane pogoje v vodi in ob njej ter kako naj se v njih udejstvuje, da ne bosta ogrožena njegovo zdravje in življenje. Zato mora poznati lokalne nevarnosti, oceniti tveganje (tudi glede na lastno znanje, spretnosti, sposobnosti in vreme) in razumeti ter prepoznati spremembe pogojev. Le tako bo ravnal samozaščitno, kar je ena od osnov vodne kompetence varnega plavalca.

VIRI

¹Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2).
²Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., Vlahovič, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I. in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode. Aktivna varnost in prva pomoč. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
³Švajger, T. (2017). Gramozne jame, neizkoriščena turistična priložnost ali nevarnost, ki se je premalo zavedamo. https://www.24ur.com/novice/slovenija/gramozne-jame-neizkoriscena-turisticna-priloznost-ali-nevarnost-ki-se-je-premalo-zavedamo.html?bl=1
⁴Poje, M., Žličar, D., Franca, B., Rojs, B., Petrovič, A., Gale, I., Šušmak, B. in Turk, R. (2009). Kopalne vode. Zdravo in varno kopanje. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor.
⁵Kopanje: Nasveti za varno uživanje na naravnih kopališčih. (2015). https://vsebovredu.triglav.si/zdravje/kopanje-nasveti-za-varno-uzivanje-na-naravnih-kopaliscih
⁶Kako nevarno je kopanje v gramoznicah? (2022). https://maribor24.si/slovenija/kako-nevarno-je-kopanje-v-gramoznicah/
⁷Gale, I., Poje, M. in Šimac, N. (2016). Varno kopanje v naravnih vodah. http://rte.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/clanki/eNBOZ%20julij-avgust%202016.pdf
⁸Kaj storiti, da bo kopanje in plavanje čim bolj varno? (2021). https://mbreport.si/novice/kaj-storiti-da-bo-kopanje-in-plavanje-cim-bolj-varno/
⁹Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). Varno kopanje v površinskih vodah ‒ naravna kopališča in kopalna območja v Sloveniji. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/06/PRIPOROCILA-POVRSINSKE-VODE-REGIJE-2023-15-6-2023.pdf
¹⁰5 znakov, da v reko ali jezero ni varno zaplavati (b. d.). https://sl.gov-civil-portalegre.pt/5-signs-that-a-river-or-lake-is-not-safe-to-swim-in-review-55990