Gozd ima izjemno pozitive učinke na zdravje in dobro počutje človeka. Za najmlajše so gozd, njegovi prebivalci in stvari, ki jih najdemo v njem, neusahljiv vir domišljije. V gozdu raziskujejo rastline in živali, storži, palice in drevesa, primerna za plezanje, pa postanejo poligon za ustvarjanje, raziskovanje in igranje.
Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Slovenija je ena od najbolj gozdnatih držav na svetu. Tudi prebivalci številnih večjih slovenskih mest imajo gozd v neposredni bližini (Ljubljana ima svoj »mestne« gozdove sredi prestolnice), tako da lahko del dneva preživijo v njem. V tujini obstaja t. i. gozdno kopanje, ki so ga prvi uvedli Japonci1, prav letošnje leto pa so tudi v Kranjski Gori razpravljali o vplivu gozdnega velnesa na človek. Oba pojava pomenita sprehod v gozdu, poglobitev v gozdno okolje, uporabo različnih čutov (opazovanje narave, ki obdaja človeka, globoko dihanje in vonjanje s kisikom bogatega zraka, poslušanje oglašanja ptic in drugih živali, pa tudi meditacija v tišini, sproščanje napetosti ob dotiku dreves ipd.). Že stari narodi so poznali vplive gozda na človekovo dobro počutje, v zadnjem času pa učinke gozda preučujejo tudi znanstveniki.1-4 Ugotavljajo, da hoja po gozdu pri odraslih ljudeh zmanjšuje krvni tlak1-2, izboljšuje imunski sistem3 in zmanjšuje napetost in raven kroničnega stresa.4
Za otroke je gozd neusahljiv vir domišljijske igre. Potrebujejo le dobro obutev, v kateri jim ne drsi, udobno oblačilo, ki se lahko tudi umaže, in nekaj spodbude, da jih pospremimo do prvega gozda in jih ne oviramo v njihovem raziskovanju okolice. Dopustimo, da dobi njihova domišljija, kako uporabiti storž ali palico, krila. Poiščimo drevesa, na katera lahko otrok spleza sam, z njim opazujmo rastline in poslušajmo oglašanje gozdnih živali. Pogovarjajmo se o tem, zakaj ne smemo pohoditi hrošča ali stonoge, zakaj ne smetimo v naravi, ne trgamo rastlin in zakaj je včasih dobro, da poslušamo tudi tišino in objamemo kakšno drevo. Tako bo gozd postal naš prijatelj, mi pa njegovi prijazni obiskovalci.
Za bralce revije Cicido je profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič pripravila nekaj primerov, kaj lahko gozd ponudi najmlajšim.
Literatura
1 Park, B. J., Tsunetsugu, Y., Kasetani, T., Kagawa, T. in Miyazaki, Y. (2010). The physiological effects of Shinrin-yoku (taking in the forest atmosphere or forest bathing): evidence from field experiments in 24 forests across Japan, Environmental Health Preventive Medicine, 15(1), 18‒26. doi: 10.1007/s12199-009-0086-9.
2 Ideno, Y., Hayashi, K., Abe, Y., Ueda, K., Iso, H., Noda, M., Lee, J. S. in Suzuki, S. (2017). Blood pressure-lowering effect of Shinrin-yoku (Forest bathing): a systematic review and meta-analysis. BMC Complementary Alternative Medicine, 17(1), 409. doi: 10.1186/s12906-017-1912-z.
3 Qing, L. (2010). Effect of forest bathing trips on human immune function. Environmental Health Preventive Medicine, 15(1), 9‒17.
4 Morita, E., Fukuda, S., Nagano, J., Hamajima, N., Yamamoto, H., Iwai, Y., Nakashima, T., Ohira, H. in Shirakawa, T. (2007). Psychological effects of forest environments on healthy adults: Shinrin-yoku (forest-air bathing, walking) as a possible method of stress reduction. Public Health, 121(1), 54‒63. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17055544/