Zgodnje otroštvo je izjemno pomemben oblikovalec socialnega razvoja otroka. Otroci, ki imajo brate ali sestre, dobijo v družini prve pomembne socialne izkušnje. Katarina Bizjak Slanič prikazuje, kako poskušata v paru izvajati zapletenejša gibanja bratec in sestrica, pri tem pa se morata zaradi različne starosti in telesne višine prilagajati drug drugemu.
Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Zgodnje otroštvo je izjemno pomemben oblikovalec socialnega razvoja otroka. Na socialni razvoj predšolskega otroka pomembno vplivajo družina1, posebej izobrazba matere2, vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcih3-4 in sorojenci5-6. Družino sestavlja mreža povezav: starš-otrok, starš-starš in otrok-otrok7. Na odnos med otrokoma ali več otroki pomembo vplivata položaj otroka v družini (najstarejši, srednji, najmlajši) in njegov spol. Otroci, ki imajo brate ali sestre, dobijo v družini prve pomembne socialne izkušnje. Raziskave kažejo, da ne glede na razliko v letih med otrokoma iste družine, prestavlja starejši mlajšemu pomemben model obnašanja pri gibalnem vedenju7. Mlajši tako posnema gibanje starejšega5,8. Običajno to spontano poteka tako, da starejši izvaja gibalno nalogo, mlajši pa ga opazuje in poskuša posnemati gibanje starejšega6. Erbaugh in Clifton navajata, da imajo pri spodbujanju gibanja mlajših pomembnejšo vlogo deklice.
Predlagamo, da starši spodbujajo skupno gibalno igro otrok. Katarina Bizjak Slanič bralcem Cicidoja predstavlja, kako poskušata izvajati zapletenejša gibanja v paru bratec Matic in njegova sestrica Julija. Izvajata raznovrstna gibanja, s katerimi razvijata skladnost (koordinacijo) gibanja, moč in gibljivost. Vse prikazane naloge vključujejo sodelovanje med otrokoma, ki se morata zaradi različne starosti in s tem telesne višine, pa tudi različno razvitih gibalnih sposobnosti prilagajati drug drugemu. Starši, poskusite spodbuditi k skupni gibalni igri otroke, pri tem pa pustite prosto pot njihovi domišljiji.
Literatura:
1 To, T., Gadarette, S. M. in Liu, Y. (2001). Biological, social, and environmental correlates of preschool development. Child: Care, Health and Development, 27(2), 187–200.
2 Frankerburg, W. K., Dodds, J. in Archer, P. (1992). The Denver II: A major revision & restandardization of the Denver developmental screening test. Pediatrics, 89, 91–97.
3 Bower, J., Hales, D., Tate, D., Rubin, D., Benjamin, S. in Ward, D. (2008). The childcare environment and children’s physical activity. American Journal of Preventive Medicine, 34(1), 23–29.
4 Waelvelde, H., Peersman, W., Lenoir, M., Smits Engelsman, B. in Henderson, S. (2008). The movement assessment battery for children: Similarities and differences between 4-and 5-year-old children from Flanders and the United States. Pediatric Physical Therapy, 20, 30–38.
5 Abramovitch, R., Corter, C. in Lando, B. (1979). Sibling interactions in the home. Child Development, 50, 997–1003.
6 Erbaugh, S. in Clifton, M. A. (1984). Sibling relationships of preschool-aged children in gross motor environments. Research Quarterly for Exercise and Sport, 55, 323–331.
7 Circirelli, V. (1975). Effects of mother and older sibling on the problem-solving behavior of younger child. Developmental Psychology, 11, 749–75.
8 Lamb, M. (1978). Interactions between eighteen-month-olds and their preschool-aged siblings. Child Development, 49, 51–59.