Poučevanje atletskih vsebin v osnovnošolskem programu ob vrnitvi v šolo, ko je še vedno povečana možnost okužbe zaradi širjenja virusa SARS-CoV-2

Lea Železnik, dr. Milan Čoh, dr. Branko Škof in Robi Kreft
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Atletika  je ena najstarejših oblik športne dejavnosti. Njena posebnost je raznolikost številnih atletskih disciplin¹, ki jih lahko delimo v tri skupine: teke, skoke in mete. To so naravne oblike gibanja, ki so zelo pomembne pri gibalnem razvoju otrok in oblikovanju njihovega odnosa do športa. To mladim kasneje omogoča spretnejše, hitrejše in bolj ekonomično reševanje različnih gibalnih problemov, zaradi česar imajo velike možnosti za uspešnost v različnih športih.

Atletiko uvrščamo med t.i. monostrukturne športe, ker ima standardno strukturo cikličnega in acikličnega gibanja, ter med individualne športe. Prav zato je primerna v trenutnih razmerah, saj se je pri atletski vadbi lažje izogibati stikom kot pri moštvenih športih. Glede na spremenljivo vreme, ki je značilno za pomladne mesece, so v nadaljevanju predstavljene tako vsebine, ki so primerne za zunaj, kot tudi vsebine, ki jih izvajamo v telovadnici. Večina vsebin je primernih tako za osnovnošolce kot srednješolce.

Pri zunanji vadbi je treba upoštevati predvsem priporočeno varnostno razdaljo. Pred začetkom in ob koncu ure naj si učenci temeljito umijejo roke. Če je zunaj mrzlo in vetrovno, morajo biti učenci ustrezno oblečeni. Če so temperature nižje, se je priporočljivo izogniti eksplozivnim gibanjem, kot so šprinti in skoki ter meti, izvedeni z maksimalni močjo. Zelo pa je primerna vzdržljivostna vadba. Predstavljamo primer vadbene enote s teki, ki jo učitelj izvede zunaj; organizacijska navodila lahko učitelj uporabi tudi pri izvedbi drugih vsebin.

Uvodni del ure:

• učenci so razdeljeni v homogene skupine s 4-6 člani, v kolonah (med posamezniki je vsaj 2 metra razdalje) najprej tečejo v pogovornem tempu, nato izvajajo osnovne vaje atletske abecede, kot so prisunski poskoki, križni koraki, hopsanje, kratki poskoki, zametavanje pet, striženje itn. z vmesnim počasnim tekom;
• učenci naredijo nekaj razteznih in aktivacijskih vaj v gibanju – vsak naj ima okrog sebe vsaj 2 metra prostora;
• zopet se postavijo v več kolon in tečejo v pogovornem tempu vsaj 400 metrov, zadnji iz kolone pa prehiti celotno kolono in postane »lokomotiva« – prehitevanje poteka po tretji atletski stezi, če je kolona na prvi.

Glavni del ure:

• učenci, še vedno razdeljeni v homogene skupine (vsaka si poišče svoj prostor na stadionu/igrišču/v parku), izvajajo intervalne teke na razdaljah od 80 do 150 metrov, vračajo se v počasnem teku;
• aktivni odmor med serijami pa lahko učitelj izkoristi za poučevanje imitacijskih vaj tehnike meta žvižgača ali sunka težke žoge z mesta ali z zaletom.

Sklepni del ure:

• ker se po vadbi v spomladanskih mesecih ni priporočljivo dolgo časa zadrževati zunaj, naj se učenci sprostijo s kratkim počasnim tekom in dvema ali tremi razteznimi vajami.

Atletske vsebine pa je kljub povečani možnosti okužbe z virusom SARS-CoV-2 mogoče izvajati tudi v telovadnici. Pomembno je, da si učenci temeljito umijejo roke pred začetkom in ob koncu ure, da ohranjajo varnostno razdaljo in da si ne izmenjujejo pripomočkov. Učitelji naj v tem času postavijo postaje in pospravijo telovadnico sami.

Za vsebino lahko izberemo šprinte, dolžinske ali višinske skoke ali različne oblike metov, ki so prilagojeni omejenemu prostoru. Priporočamo, da je čim večji del vadbe organiziran skupinsko v obliki klasične vadbe po postajah, obhodne vadbe, vadbe z dodatnimi in dopolnilnimi nalogami itd. Ena možnost je, da pripravimo vadbo po postajah, ki jo izvajamo več zaporednih ur, tako da učenci na eni učni uri opravijo samo eno ali dve postaji. Na tak način se izognemo izmenjavanju pripomočkov, vendar morajo biti naloge na postajah dovolj kompleksne in zanimive, da otroke in mladostnike pritegnejo za celoten glavni del ure. V nadaljevanju navajamo vsebine, ki so primerne za uvodni, glavni in sklepni del, seveda ob upoštevanju higienskih priporočil za izvajanje pouka v šoli, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Uvodni del ure:

• tek v različnih smereh in druga gibanja (lazenja, plazenja, osnovne in naprednejše vaje atletske abecede, enonožni in sonožni poskoki …), z izogibanjem kakršnihkoli stikov med učenci;
• oponašanje živali (naravne oblike gibanja); na znak učitelja šprint v kote telovadnice ali k določenim pripomočkom;
• izvajanje razteznih in krepilnih vaj v gibanju ter vaj atletske abecede po diagonali in vračanje po obodu telovadnice v počasnem teku;
• originalna ali prilagojena igra »potres, poplava, avioni« (učitelj lahko spremeni način gibanja ali naloge);
• šprinti iz kota v kot: učenci so razdeljeni v 4 skupine, vsaka ima svoje ime in začne v svojem kotu telovadnice; skupini, ki jih pokliče učitelj, se morata čim hitreje zamenjati – pri tem ne smejo imeti medsebojnih stikov niti znotraj skupine niti z ostalimi učenci;
• vaje za frekvenco in dolžino koraka na koordinacijski lestvi, prek metodičnih ovir ali stožcev ter prek klobučkov in koordinacijske vaje na pregibnih ovirah.

Glavni del ure – če za glavni del ure uporabimo skupinsko delo, imamo naslednje možnosti:

• vadba po postajah – šprint in tehnika teka:
  • šprinti iz visokega, polvisokega in nizkega štarta ter drugih izhodiščnih položajev (stoja, klek, čep, sed, leža),
  • vaje atletske abecede (skipingi, grabljenje, tek s poudarjenim odrivom), poskoki in šprinti prek metodičnih ovir,
  • koordinacijske vaje na koordinacijski lestvi (skipingi, striženje, poskoki) in pregibnih ovirah (vaje v hoji, hopsanju, teku);
• vadba po postajah – skoki:
  • hopsanje prek nizkih ovir,
  • trikoračni ritem prek pregibnih ovir,
  • poskoki z noge na nogo prek metodičnih ovir ali po tankih blazinah,
  • sonožni naskok skrinje,
  • bočno preskakovanje pregibnih ovir ali okvirja švedske skrinje – imitacija prekoračne tehnike;
• obhodna vadba:
  • na vsaki postaji naj bosta največ dva učenca hkrati (dovolj varnostne razdalje),
  • ker učenci krožijo po postajah, se izogibajte vaj s pripomočki,
  • vsako vajo naj izvajajo od 30 do 40 sekund, vmes naj imajo 20 do 30 sekund odmora, naredijo naj vsaj 2 seriji,
  • primeri vaj:
    • prehod iz stoje do opore ležno spredaj (starejši lahko dodajo sklek),
    • poskok, korak vstran, poskok (imitacija skoka v blok pri odbojki),
    • počep, poskok v oporo ležno spredaj, 3 koraki v desno (v opori), poskok v počep, poskok v oporo ležno spredaj, 3 koraki v levo (v opori),
    • leža na trebuhu, hitri izmenični dvigi roke in nasprotne noge,
    • izpadni koraki vstran in dotiki stopal z nasprotno roko (hitre menjave),
    • leža na hrbtu, prednoženje, izmenično spuščanje desne in leve noge.

Sklepni del ure:

• počasen tek po črtah (če sreča sošolca, spremeni smer teka),
• igra »noč-dan« na izpadanje (učenci sedijo na tleh, ko učitelj reče noč, učenci pokrčijo kolena, ko reče dan, jih iztegnejo),
• raztezne gimnastične vaje na tleh.

Literatura:
¹ Dekleva, M., Videmšek, M., Čoh, M., Karpljuk, D. in Dekleva, B. (2017). Igriva atletika. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.