X
09dec.

Ali šole ponujajo gibalno dejavne odmore? Rezultati vprašalnika COVID-19 FITbarometer

Gibalno dejavne prekinitve pouka je pred šolanjem na daljavo izvajalo 39% učiteljev, ki so odgovorili na vprašalnik, med šolanjem na daljavo pa to ponuja celo 43% učiteljev. Ugotavljamo, da je zavedanje o pomembnosti gibalno dejavnih prekinitev pouka visoko, posebej ker ta organizacijska oblika ni obvezen del šolskega kurikula. Na podlagi dodatnih komentarjev o njihovi izvedbi na daljavo opažamo, da so se učitelji zadovoljili le s ponudbo vsebin, kar pa ne pomeni, da jih učenci izpeljejo. 

Žan Luca Potočnik, Kaja Meh, Gregor Jurak in Marjeta Kovač
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Otroci v šoli večino časa sedijo. Zaradi sprememb v načinu poučevanja, ki se iz telesno dejavnih igralnih oblik pri mlajših spremeni v sedečo frontalno obliko pri večini predmetov pri starejših, in povečane učne obremenitve se čas sedeče telesne dejavnosti z odraščanjem povečuje, najpogosteje na račun zmanjšanja količine nizko intenzivne telesne dejavnosti1,2,3,4,5,6. Ne podaljšuje se le skupni sedeči čas, ampak tudi čas posameznih neprekinjenih sedenj5-7. Pri otrocih in mladostnikih obstaja negativna povezanost med sedečo dejavnostjo in kazalniki količine maščobne mase1,8 ter telesno zmogljivostjo8, pri osebah, starejših od 60 let, pa je smrtnost zaradi različnih bolezni za 20–163% bolj pogosta pri tistih, ki več sedijo, seveda je delež odvisen od količine sedenja9.

V raziskavi ARTOS je bilo ugotovljeno, da največ učencev v slovenskih šolah najbolj obremenjujejo prekratki odmori (59%) in dolgotrajno sedenje (58%)10,11. Odgovor na to predstavljajo gibalno dejavne prekinitve pouka, ki jih poznamo že iz obdobja celodnevne osnovne šole. Te so kot del dodatnega programa predlagane tudi v zdajšnjem učnem načrtu za športno vzgojo v osnovnih šolah12. Prav tako so v zadnji javni razpravi ob pripravi nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS bile predstavljene kot eden od predlogov za povečanje telesne dejavnosti šolskih otrok13. Nazadnje pa so bile umeščene v priporočila za izvajanje pouka športne vzgoje v času šolanja na daljavo14 in v sklop predlogov za zmanjšanje posledic upada gibalne učinkovitosti v času epidemije SARS-CoV2 po ponovni vrnitvi v šole.

Gibalno dejavne prekinitve pouka so pomembne za15:

  • nevtraliziranje neugodnih vplivov sedenja z razbremenitvijo mišičnih skupin, ki so med sedenjem zelo obremenjene (raztezne, krepilne vaje in aerobne vaje),
  • prekrvavitev tkiv in pospešitev dihanja (aerobne vaje in krepilne vaje),
  • ustreznejšo telesno držo (krepilne vaje, raztezne vaje in vaje za ravnotežje),
  • povečano prekrvavitev možganov in zato zboljšanje osredotočenosti za nadaljnji pouk (krajša pretežno aerobna vadba, ki spodbudi možgansko delovanje),
  • umirjanje (raztezne vaje, vaje ravnotežja, dihalne vaje, masaža),
  • socializacijo (različne vaje v parih).

Kot gibalno dejavne prekinitve pouka pri nas poznamo minuto za zdravje, ki se izvaja kot kratka prekinitev med učno uro, v kateri se učenci razgibajo, učitelj pa prezrači razred, in daljši gibalni odmor, med katerim se učenci udeležijo nestrukturiranih ali vodenih igralno-športnih dejavnosti zunaj ali v telovadnici. Pomembne razlike med minuto za zdravje in gibalnim odmorom so v trajanju, prostoru in izvajalcu. Minuta za zdravje poteka nekaj minut v učilnici, zato je prostorsko omejena, izvajajo pa jo učitelji različnih predmetov, ki običajno nimajo dovolj kompetenc za vodenje gibalnih dejavnosti. Zato je pomembno, da se učitelji športne vzgoje povežejo z njimi, jih navdušijo in jim pomagajo pri vsebinski ter organizacijski pripravi gibalnih minut. Vsebinska in organizacijska priprava pa sta ključni tudi za gibalni odmor, saj ga je treba umestiti v šolski urnik, kar privede do časovnega zamika zaključka pouka, šolskega kosila in voznega reda šolskega avtobusa. Gibalni odmor naj traja 20–30 minut, da prehod iz učilnic, preobuvanje in morebitno oblačenje toplejših oblačil ne odvzamejo preveč časa gibalnim dejavnostim.

Ker je gibalni odmor še kako priporočljiv pri šolanju na daljavo, saj klasičnih odmorov, med katerimi učenci prehajajo iz prostora v prostor in se družijo, doma nimajo, smo z vprašalnikom COVID-19 FITbarometer pri učiteljih športne vzgoje preverili, ali so pred uvedbo šolanja na daljavoa na svojih šolah izvajali gibalne odmore in ali jih izvajajo tudi med šolanjem na daljavo.

Vprašalnik je izpolnilo 340 učiteljev. Kar 39,4% jih je pred začetkom šolanja na daljavo izvajalo gibalne odmore, v času šolanja pa naj bi jih izvajalo kar 43,2% vprašanih. Ker gibalni odmori niso opredeljeni kot obvezni del šolskega programa, menimo, da je ta delež zelo visok. Rezultatov nikakor ne moremo posploševati, saj vprašalnik ni vseboval podrobnejših vprašanj o organizaciji in izvedbi tovrstnih odmorov, vzorec tistih, ki so odgovorili, pa predstavlja manj kot petino učiteljev športne vzgoje, hkrati pa na spletne vprašalnike pogosteje odgovarjajo mlajši učitelji. Na podlagi komentarjev, ki so jih učitelji dodali na koncu ankete, lahko sklepamo, da izvajajo gibalno dejavne prekinitve zelo različno, da izvedba redko ustreza opredelitvi gibalnega odmora, je premalo strukturirana, ni redno umeščena v urnik, hkrati pa med poukom na daljavo z učenci ne izvajajo dejavnosti, jih le ponujajo, pri tem pa ne vedo, kakšen je odziv učencev.

»V šoli nismo izvajali gibalnih odmorov. Na daljavo smo ponudili izvedbo vsem učencem. Učence in razrednike smo seznanili z naloženo nalogo v e-učilnici. Podatka o tem, ali izvajajo vaje, nimam.«

»Ne izvajamo vsak dan, ampak enkrat tedensko z vsako skupino. Zaradi organizacijskih razlogov.«

»Dijaki so dobili navodila, kako izvesti aktivni odmor in to prilagajajo svojemu delu in urniku pri pouku na daljavo. Pri urah ŠVZ jih poskušamo motivirati, da aktivni odmor redno vključujejo v svoj urnik.«

»Dali smo jim povezave na razpolago. Če želijo lahko uporabijo. Drugače pa v vsakem razredu izvajamo 1 uro športa na teden v živo preko zoom-a.«

»Izvajamo FIT aktivnosti v času pouka (gibalne minute, hitre stimulacije ...) v šoli in zdaj pri delu na daljavo.«

»Učenci imajo v šoli rekreativni odmor, ki ni voden. Na daljavo pa prejemajo tudi vsebine za rekreativni odmor, ni pa točno določena enotna ura oz. prostor v urniku za to.«

»Imamo športno vzgojo po urniku. Glede gibalnih odmorov smo dali dijakom napotke glede gibanja med odmori po šolskih urah.«

»Izvajamo minute za zdravje, v obsegu cca. do 10 min. V šoli so potekale 1x na teden, sedaj na daljavo se trudimo, da vsak dan.«

Spoznanje o tem, koliko učiteljev si na tak ali drugačen način prizadeva za izvajanje gibalno dejavnih prekinitev pouka, je spodbudno. Učitelji so v vprašalniku navedli tudi ovire, ki jim to onemogočajo. Razlogi so pogosto v pomanjkanju interesa, velikem številu učencev, številnih drugih obveznostih učiteljev in (ne)pripravljenosti na umestitev gibalnega odmora v urnik ter na sprejem zamika drugih, z urnikom povezanih dejavnosti.

»V šoli se dijaki med odmori selijo iz učilnice v učilnico, glavni odmor je namenjen malici, ostale prilagoditve urnika niso možne zaradi vozačev.«

»Ni skupnega dogovora in niso vsi učenci prosti med odmorom - nekateri učitelji potegnejo pouk tudi preko odmora (potem prej končajo ali pa kasneje začnejo z uro).«

»Predlog za to je bil podan, ni pa bil sprejet, ker bi bilo treba čisto na novo postaviti urnike. To pa ni bilo sprejemljivo.«

»Ker smo šola z 900 učenci in bi za odmor potrebovali preveč učiteljev. Odmore smo izvajali 2 leti. Ker za vse učence hkrati ni bilo prostora, smo jih delali po urniku. S tem pa so bile velike težave, kdaj bo kdo na vrsti in kdo bo izvajal ...«

»Noben ni zadolžen za to.«

Ob upoštevanju trenutnega stanja, v katerem pouk poteka na daljavo, gibalna učinkovitost učencev pa upada, želimo učitelje nagovoriti, naj med poukom na daljavo spodbujajo učence in dijake, da gibalna prekinitev postane njihova vsakodnevna rutina. Tako spodbujajo njihovo samoregulacijo in odgovornost za zdrave navade16.

Takoj, ko se bo vzpostavil pouk v živo, pa se naj zavzamejo za uvedbo gibalnih odmorov v njihovem polnem pomenu. Tematike gibalnih odmorov se bomo bolj poglobljeno lotili v prihodnje, kar nam bo omogočilo, da dobimo še bolj natančen vpogled v njihovo izvajanje.

Opomba

  1. V šolskem letu 2020/21 so šole po pomladanskem šolanju na daljavo ponovno prešle na tak način dela z 19. oktobrom (za osnovnošolce od vključno 6. razreda naprej in srednješolce, po koncu jesenskih počitnic – od 2. novembra naprej – pa tudi za otroke od 1. do 5. razreda). Ukrep je v času objave tega članka (9. december), še zmeraj v veljavi.

Literatura:

1Santos, A., Silva-Santos, S., Duncan, M., Lagoa, M. J., Vale, S., in Mota, J. (2018). Relationship among changes in sedentary time, physical activity, and body mass index in young schoolchildren: a 3-year longitudinal study. Pediatric Exercise Science, 30(3), 426-432. https://doi.org/10.1123/pes.2017-0163
2Biddle, S. J., Bengoechea, E. G., in Wiesner, G. (2017). Sedentary behaviour and adiposity in youth: a systematic review of reviews and analysis of causality. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 14(1), 43. https://doi.org/10.1186/s12966-017-0497-8
3Cooper, A. R., Goodman, A., Page, A. S., Sherar, L. B., Esliger, D. W., van Sluijs, E. M., ... in Froberg, K. (2015). Objectively measured physical activity and sedentary time in youth: the International children’s accelerometry database (ICAD). International journal of behavioral nutrition and physical activity, 12(1), 1-10. https://doi.org/10.1186/s12966-015-0274-5
4Harding, S. K., Page, A. S., Falconer, C., in Cooper, A. R. (2015). Longitudinal changes in sedentary time and physical activity during adolescence. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 12(1), 44. https://doi.org/10.1186/s12966-015-0204-6
5Mitchell, J. A., Pate, R. R., Dowda, M., Mattocks, C., Riddoch, C., Ness, A. R., in Blair, S. N. (2012). A prospective study of sedentary behavior in a large cohort of youth. Medicine and science in sports and exercise, 44(6), 1081. http://dx.doi.org/10.1249/MSS.0b013e3182446c65
6Janssen, X., Mann, K. D., Basterfield, L., Parkinson, K. N., Pearce, M. S., Reilly, J. K., ... in Reilly, J. J. (2016). Development of sedentary behavior across childhood and adolescence: longitudinal analysis of the Gateshead Millennium Study. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 13(1), 88. https://doi.org/10.1186/s12966-016-0413-7
7Kwon, S., Burns, T. L., Levy, S. M., in Janz, K. F. (2012). Breaks in sedentary time during childhood and adolescence: Iowa bone development study. Medicine and science in sports and exercise, 44(6), 1075. https://doi.org/10.1249/MSS.0b013e318245ca20
8Cabanas-Sánchez, V., Martínez-Gómez, D., Esteban-Cornejo, I., Pérez-Bey, A., Castro Piñero, J., in Veiga, O. L. (2019). Associations of total sedentary time, screen time and non-screen sedentary time with adiposity and physical fitness in youth: the mediating effect of physical activity. Journal of sports sciences, 37(8). https://doi.org/10.1080/02640414.2018.1530058
9Ekelund, U., Tarp, J., Steene-Johannessen, J., Hansen, B. H., Jefferis, B., Fagerland, M. W., ... in Larson, M. G. (2019). Dose-response associations between accelerometry measured physical activity and sedentary time and all cause mortality: systematic review and harmonised meta-analysis. BMJ, 366, l4570. http://dx.doi.org/10.1136/bmj.l4570
10Jurak, G., Kovač, M. in Starc, G. (2013). The ACDSi 2013 – The Analysis of Children’s Development in Slovenia 2013: Study protocol. Anthropological Notebooks 19(3), 123–143. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net/publication/260074557_The_ACDSi_2013-The_Analysis_of_Children%27s_Development_in_Slovenia_2013_Study_protocol
11Starc, G., Kovač, M., Strel, J., Pajek, M. B., Golja, P., Robič, T., ... in Jurak, G. (2015). The ACDSi 2014–a decennial study on adolescents' somatic, motor, psycho-social development and healthy lifestyle: study protocol. Anthropological Notebooks, 21(S3), 107. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net/publication/290392918_The_ACDSi_2014-a_decennial_study_on_adolescents%27_somatic_motor_psycho-social_development_and_healthy_lifestyle_Study_protocol
12Kovač, M., Markuhn Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., in Muha, V. (2011). Program osnovna šola. ŠPORTNA VZGOJA. Učni načrt. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_sportna_vzgoja.pdf
13Jurak, G., Kovač, M., in Starc, G. (2019). Strokovna izhodišča za dvig obsega in kakovosti športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Šport: Revija za teoretična in prakticna vprašanja športa, 67(3), 28–37. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Clanki/Priloga_SV%20za%20Belo%20knjigo.pdf?ver=2020-09-24-105116-437
14Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Bergoč, Š. in Markun Puhan, N. (2020). Priporočila za izvajanje pouka športa v času šolanja na domu za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole. SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/193
15Jurak, G., Starc, G., Kovač, M., Radi, P., Kostanjevec, S. in Krpač, F. (2016). Dejavnosti akcijskega načrta na področju gibanja in prehrane – Priročnik za preventivne time za izpeljavo dejavnosti v pilotnem testiranju. Pridobljeno iz http://www.uzivajmovzdravju.si/wp-content/uploads/2016/12/prirocnik_UZ_gibanje-F.pdf
16Thorburn, M. (ur.) (2017). Transformative Learning and Teaching in Physical Education. Abingdon: Routledge, Taylor & Francis Group.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.