Priporočila za izvajanje pouka športa v času šolanja na domu za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole

Prof. dr. Marjeta Kovač¹, prof. dr. Gregor Jurak¹, izr- prof. dr. Gregor Starc¹, Špela Bergoč², Nives Markun Puhan^2
1Fakulteta za šport, ²Zavod RS za šolstvo

Športna dejavnost ima neposredne in posredne učinke na zdravje otrok in mladine^1-2, saj predstavlja preventivno dejavnost proti povečani telesni teži in vse bolj prisotni debelosti³ ter je učinkovita pri preprečevanju številnih kroničnih bolezni sodobnega sveta².

Skrb za redno gibalno udejstvovanje otrok je primarno domena staršev, saj otroci starše opazujejo, posnemajo in se od njih tudi učijo. Družina igra torej pomembno vlogo pri oblikovanju pozitivne ali negativne naravnanosti do gibalne dejavnosti in otrokovih tovrstnih navad⁴. Poleg staršev ima pomembno vlogo tudi vzgojno-izobraževalni sistem, ki bi naj pomagal, da otroci in mladostniki postanejo gibalno-izobražene osebe^5-6.

V času, ko so zaradi povečane možnosti okužbe šole zaprte, je še kako pomembno, da tako starši kot učiteljice/učitelji, ki izvajate pouk na daljavo, poskrbite za primerno telesno dejavnost najmlajših. Strokovnjaki Fakultete za šport in NIJZ so pripravili Priporočila o telesni dejavnosti v času širjenja korona virusa. Navodila so namenjena vsem, zato predlagamo, da jih tako razredne učiteljice/učitelji kot starši pozorno preberete in spoštujete. Če bo prišlo do novih navodil s strani oblasti, jih je treba seveda brezpogojno upoštevati. Za učiteljice/učitelje športne vzgoje sta svetovalki za športno vzgojo Špela Bergoč in Nives Markun Puhan pripravili posebna priporočila, ki so lahko tudi dobra iztočnica za delo razrednih učiteljic/učiteljev pri predmetu šport. 

Dodajamo nekaj posebnih poudarkov in dodatnih navodil:

1. Otroci naj bodo čim več gibalno dejavni (vsaj 60 minut dnevno), intenzivnost pa naj bo takšna, da se dobro zadihajo in preznojijo.
2. Če učiteljice/učitelji ali starši izvajate z njimi dopoldan »pouk« na daljavo, naj na vsakih 45 minut naredijo daljši, vsaj 10-minutni gibalni odmor. Primere take vadbe lahko najdete na naslednjih povezavah (Vadba 1, Vadba 2, Vadba 3). V naslednjih dneh bomo dodali še nove primere.
3. Ko se pokažejo izraziti znaki utrujenosti (lahko tudi zasičenosti), naj otroci že med učenjem hodijo po stanovanju, se pretegnejo, naredijo različne gibalne naloge ob odprtem oknu, seveda če okoliški hrup ne moti otrok.
4. Učiteljice/učitelji lahko vključite gibanje tudi v pouk drugih predmetov (npr. otrok s telesom ponazarja črke, številke, šteje z lovljenjem žogice ali rutice, šteje v angleškem jeziku ipd.).
5. Učiteljice/učitelji lahko pripravite za svoje učence tudi navodila za izvedbo vadbe. Pri tem imate več možnosti:

1. Vadbo lahko izvajate skupaj z učenci prek video povezave, npr. vsako jutri pred začetkom poučevanja15 minut (primer si lahko ogledate na tej povezavi).
2. Učencem date splošna navodila in vadijo sami takrat, ko jim to ustreza. Pri tem si lahko pomagate z napotili na vadbe, ki so objavljene na svetovnem spletu (youtube kanal); navajamo nekaj primerov, ki so sicer v angleščini, saj za tako majhno govorno področje, kot je Slovenija, ne moremo zagotoviti lastne produkcije, so pa zanimivi, saj lahko vadijo otroci različnih starosti, tudi skupaj s starši, vsebine pa so zelo raznolike (Primer 1, Primer 2, Primer 3, Primer 4, Primer 5, Primer 6). Še več seveda najdete, če pobrskate po spletu.
3. Učenci si izberejo svoj način vadbe (lahko tudi skupaj z brati/sestrami, starši), nikakor pa se naj v tem času ne družijo s prijatelji. Pri tem jih spodbudite, naj bo večina vadbe izvedena zunaj, a tako, da ne pridejo v stik z drugimi osebami, prijatelji, sošolci, ne smejo na otroška igrišča ali na javne športne površine (športna igrišča, fitnes naprave na prostem). Večina staršev sicer nima posebnih poglobljenih znanj s športnega področja, lahko pa jih vključite v ta del »pouka«, saj bo izkušnja za njih zanimiva. Mogoče se spomnijo svojih iger iz mladosti (gumitvist, ristanc, iskanje zaklada ipd.) ali pa dobijo kakšno izvirno idejo, kako je mogoče spraviti otroke v gibanje, in jo potem delijo na družabnih omrežjih. Če je v družini več otrok, lahko starejši naučijo mlajše katero od spretnosti, ki so se jo že naučili v šoli (npr. prilagojeno odbojko z baloni, atletsko abecedo na domačem igrišču ipd.).
4. Poglejte na televizijski spored in jih opozorite, če bo na programu tudi kakšna vadba za mlajše učence.

6. Vsekakor velja splošno priporočilo - več je bolje. Učenci lahko beležijo svoje gibanje v osebni dnevnik (kdaj vadijo, kje vadijo, koliko časa, kakšno vsebino so vključili v vadbo). S tem jih učimo samoregulacije in odgovornosti za svoje zdravje. Lahko tudi tekmujejo sami s seboj (ali sem ta teden vadil več kot prejšnji teden?) ali s starši (ali zmoreva skupaj narediti npr. 30 poskokov čez vrvico na tleh?).

To obdobje je težko tudi za mlajše učence, saj so omejeni v gibanju, stikih s svojimi sošolci, prijatelji, sorodniki in učitelji. Ne obremenjujmo jih preveč s šolskim delom oziroma ga večkrat prekinimo in jim pustimo, da bo gibanje ostalo pomembne del njihovega dneva.

Literatura:

¹ Ekelund, U., Anderssen, S. A., Froberg, K., Sardinha, L. B., Andersen, L. B., Brage, S. in European Youth Heart Study Group. (2007). Independent associations of physical activity and cardiorespiratory fitness with metabolic risk factors in children: the European youth heart study. Diabetologia, 50(9), 1832-1840.

² Janssen, I. in LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International journal of behavioral nutrition and physical activity, 7(1), 40

³ NCD-Risk Factor Collaboration (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128· 9 million children, adolescents, and adults. The Lancet, 390(10113), 2627-2642.

⁴ Sergeev, M. I., Stolyarov, V. I. in Gendin, A. M. (1988). The Role of the Family in the Physical Education of Preschool Children. International Review for the Sociology of Sport, 23(2), 153-166.

⁵ Almond, L. (2013). Physical literacy and fundamental movement skills: An introductory critique. Journal of Sport Science and Physical Education, 65, 80–88.

⁶ Castelli, D. M., Barcelona, J. M. in Bryant, L. (2015). Contextualizing physical literacy in the school environment: The challenges. Journal of Sport and Health Science 4(2), 156–163.