Vsak otrok je edinstven, razvija se skladno s svojo optimalno hitrostjo in po svojih zmožnostih. Na njegov razvoj vplivajo dednostni dejavniki, okolje in otrokova lastna gibalna dejavnost. Predstavljamo gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju ter okvirno starost, pri katerih otroci dosežejo določene gibalne spretnosti.
dr. Mateja Videmšek
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
V zgodnjem otroštvu otrokov razvoj poteka usklajeno in celostno na gibalnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Zato je izjemno pomembno, da otroku vsakodnevno ponudimo možnosti, da izvaja raznovrstne, njemu primerne gibalne dejavnosti, saj so spremembe na enem področju povezane s spremembami na ostalih področjih.
Pri zdravem otroku razvoj poteka v značilnih stopnjah (razvojnih obdobjih), ki se pojavijo v približno enakih starostnih obdobjih, za katera je značilno tipično vedenje otrok1.
Prikaz razvojnih obdobij glede na kronološko starost2:
| RAZVOJNO OBDOBJE |
KRONOLOŠKA STAROST |
| prednatalno obdobje |
od spočetja do rojstva |
| obdobje dojenčka |
od rojstva do enega leta |
| obdobje malčka |
od enega do tretjega leta |
| zgodnje otroštvo |
od treh do šestih let |
| srednje in pozno otroštvo |
od šestega leta do začetka pubertete |
V prvih treh letih življenja je razvoj najhitrejši, nato se nekoliko upočasni, vendar je še vedno intenziven in traja vse do konca pubertete, kar pa še ne pomeni, da se razvojne spremembe ne dogajajo tudi v odraslem obdobju.
Otrokov razvoj predstavljajo spremembe njegovih različnih sposobnosti, spretnosti in značilnosti, ki so odvisne od dednostnih dejavnikov, okolja in njegove lastne dejavnosti. Med vsemi temi dejavniki obstaja tesna soodvisnost.
Dednostne dejavnike predstavljajo prirojene biološke osnove, ki so temelj razvoja človekovih sposobnosti in značilnosti. Okolje, v katerem otrok odrašča, je prav tako pomembno za njegov razvoj. Med dejavnike okolja uvrščamo družino in druge dejavnike družbe, hrano, zdravstveno oskrbo. Neprimerni vplivi okolja ali odsotnost ustreznih vplivov imajo lahko negativne posledice v razvoju. Le vsebinsko bogato, raznoliko in dovolj podporno okolje lahko zagotavlja razvojne spodbude za njegovo zavestno in dejavno delovanje. Otroci naj bi bili dejavni soustvarjalci lastnega znanja, spretnosti in nenazadnje tudi lastnega razvoja. Na tak način sodelujejo v preobrazbi sebe in okolja3.
Otrokom je treba omogočiti vsakodnevno izvajanje gibalnih dejavnosti, ki so prilagojene njihovim sposobnostim glede na razvojno stopnjo. V zgodnjem obdobju je to precej enostavno, saj sta potrebi po gibanju in igri temeljni otrokovi potrebi, zato se otroci veliko spontano gibljejo, če imajo možnosti.
V začetnem obdobju poteka gibalni razvoj v cefalo-kavdalni smeri; pri tem je otrok najprej sposoben nadzirati gibanje glave, nato trupa in rok, šele potem pa nog, ter v proksimo-distalni smeri, kar pomeni, da lahko otrok najprej nadzira gibanje tistih delov telesa, ki so bližje hrbtenici, kasneje pa tudi vse bolj oddaljenih. Tako otrok postopno postaja sposoben nadzirati in učinkovito izvajati zahtevnejše gibalne spretnosti3.
Gibalni razvoj je odraz zorenja, ki določa univerzalno sosledje pojavljanja posameznih gibalnih spretnosti v razvoju ter posameznikovih izkušenj, ki vplivajo zlasti na hitrost doseganja mejnikov v gibalnem razvoju.
Mejniki so določena ključna vedenja, ki so pomembna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po točno določenem zaporedju (npr. plazenje, hoja, tek). Služijo bolj ali manj natančnemu napovedovanju otrokovega razvoja2.
Vsaka novo pridobljena spretnost otroku omogoča, da začne usvajati naslednjo. Pridobljene sposobnosti in spretnosti omogočajo otrokom vse bolj raznoliko in natančno gibanje ter vse večji nadzor nad njihovim okoljem.
Gibalni razvoj pri večini otrok poteka v določenem zaporedju, v hitrosti njegovega razvoja pa se kažejo precejšnje individualne razlike. Kljub individualnim razlikam v hitrosti razvoja ni zanemarljivo, kako otrok v razvoju napreduje. Da bi lahko ustrezno spodbujali otrokov razvoj in od otroka ne zahtevali izvajanje gibalnih nalog, ki so pretežke oziroma presegajo njegove sposobnosti, je dobro vedeti, kdaj približno naj bi otrok kaj zmogel in v kakšnem zaporedju. Poznati moramo osnovne značilnosti otrokovega razvoja.
V nadaljevanju smo opisali gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju, vrstni red pojavljanja gibalnih spretnosti in starostnih okvirov, znotraj katerih večina otrok usvoji določeno spretnost.
Danes se izogibamo togim starostnim pričakovanjem in normiranju otrok, zadržali smo le orientacijske vrednosti in pričakovanja.
Groba motorika oz. grobi gibi
V razvoju grobe motorike gre za spretnost nadzora večjih mišičnih skupin. Pri tem nas otroci zlasti v prvem letu življenja nenehno presenečajo, saj so vsak nadaljnji mesec že zmožni novih oblik gibanja, ki vodijo v vse večjo samostojnost. Okvirno starost, pri kateri se pojavijo določene spretnosti, smo povzeli po različnih avtorjih1,2,4.
| Groba motorika (grobe gibalne spretnosti) |
Okvirna starost |
| Obračanje |
|
| Z boka na hrbet |
1. do 3. mesec |
| S hrbta na bok |
3. do 5. mesec |
| S hrbta na trebuh |
5. do 7. mesec |
| Sedenje |
|
| Samostojno ob opori |
Po 3. mesecu |
| Samostojno, igra se s predmeti |
Od 5. ali 7. meseca |
| Vstajanje |
|
| Ob opori |
8. do 10. mesec |
| Brez opore |
8. do 12. mesec |
| Razvoj hoje |
|
| Lazenje, plazenje |
Po 6. mesecu |
| Hoja ob opori |
8. do 12. mesec |
| Samostojna hoja |
9. do 13. mesec |
| Vse bolj usklajena hoja |
14. do 16. mesec |
| Hoja vstran |
13. do 16. mesec |
| Vzvratna hoja |
14. do 17. mesec |
| Razvoj teka |
|
| Hitra hoja |
14. do 18. mesec |
| Prvi tek, težave s hitrim zaustavljanjem in spreminjanjem smeri |
Od 2. do 3. leta |
| Učinkovit in izpopolnjen tek, spreminja smer |
4 do 5 let |
| Tek z večjo hitrostjo, podoben odraslemu |
4 do 6 let |
| Hoja po stopnicah |
|
Vzpenjanje s plazenjem,
spuščanje vzvratno |
Že preden shodi |
| Hoja s pomočjo navzgor |
17. do 19. mesec |
| Hoja brez pomoči navzgor |
24 mesecev |
| Spušča se z oporo |
21 mesecev |
| Spušča se brez opore |
25 mesecev |
| Sestopa po stopnicah, nogo pred nogo |
3 do 4 leta |
| Razvoj skoka |
|
| Stopanje z nizkega predmeta |
14. do 18. mesec |
| Skok s predmeta z eno nogo naprej |
18. do 24. mesec |
| Skok s tal z obema nogama |
24. do 28. mesec |
| Skok v daljino (pribl. 1 m) |
4 do 5 let |
| Skok v višino (pribl. 30 cm) |
4 do 5 let |
| Izpopolnjen vzorec skakanja |
5 do 6 let |
Foto: Bogdan Martinčič
Največ, kar lahko naredimo za otrokov gibalni razvoj, je zagotoviti naravni gibalni razvoj z optimalnim okoljem in čim manjšim omejevanjem le-tega5.
Danes starši vse preveč uporabljajo pripomočke, kot so hojca, gugalnik, kengurujček itd., ki lahko dojenčke v razvoju destimulirajo.
Starši naj ne bi otroka silili v gibalne stopnje, za katere sam še ni zrel. Tako dojenčka ne posedemo, dokler se ta ne zna usesti sam. Podobno je s hojo. Vsak mesec dlje, ko dojenček kobaca oziroma še vztraja na tej stopnji, je pomemben dejavnik za razvoj globokih trebušnih mišic. Več časa ko si bo vzel dojenček za vse gibalne stopnje, bolj temeljito jih bo predelal, manj bo imel kasneje težav v življenju z držo in motoriko6.
Spretnosti z žogo
Dejavnosti z žogo so za otrokov razvoj pomembne z različnih vidikov. Z njimi vplivamo na razvoj koordinacije gibanja, dinamičnega ravnotežja, natančnosti podajanja, lovljenja in zadevanja, hitrosti odzivanja ter moči rok in ramenskega obroča. Situacijska gibanja z žogo vplivajo tudi na razvijanje otrokove pozornosti in situacijskega mišljenja. Ko pa so otroci pripravljeni na skupinske igre z žogo, razvijajo sodelovanje ter se navajajo na spoštovanje različnosti in upoštevanje pravil.
Foto: dr. Mateja Videmšek
V nadaljevanju predstavljamo spretnosti z žogo, ki jih otroci usvojijo v okvirni starosti2,4.
| Dejavnosti z žogo |
Okvirna starost |
| Iz sedečega položaja spušča predmete na tla. |
V 6. mesecu |
| Načrtno spusti predmet v škatlo. |
10. do 11. mesec |
Meče predmet stoje, z obrazom obrnjen v smer meta.
Z nogo najprej potiska žogo, nato brca žogo brez izgube ravnotežja. |
V drugem letu |
Meče predmete v želeno smer.
Zna ujeti veliko žogo, če mu jo vržemo v roke. |
V tretjem letu |
Predmete meče dlje in bolj natančno.
V teku brcne žogo. |
V četrtem letu |
| Z obema rokama ujame majhno žogo. |
Pet do šest let |
Lovi žogo z eno roko.
V skoku ujame žogo.
Z žogo zadane cilj.
Brcanje žoge je bolj koordinirano in natančno. |
Šest do sedem let |
Otroke spodbujajte pri domišljijskem igranju z različnimi žogami. Omogočite jim igranje z različnimi raznobarvnimi žogami: velikimi, majhnimi, trdimi, mehkimi, z dobrim in slabim odbojem, saj s tem pridobivajo različne gibalne izkušnje.
Lovljenje in podajanje lahko izvajajo tudi s preprostimi, doma narejenimi žogami iz pene, blaga, papirja, z različnimi plastičnimi žogami za napihovanje. Zelo primerni so baloni različnih barv in velikosti.
Otroke spodbujate, naj odbijajo, lovijo in podajajo balone in žoge na različne načine in tako razvijate tudi njihovo ustvarjalnost.
Fina motorika oz. drobni gibi
Z razvojem grobe motorike se izpopolnjuje tudi fina motorika, ki jo odražajo vse večji nadzor in natančnost ter napredek v razvoju usklajenega gibanja oko – roka. Otrok s tipanjem dojema, odkriva in raziskuje svet okoli sebe. Zato je treba gibalno dejavnost usmeriti tudi na to področje. Začetek razvoja drobnih gibov opazimo že pri dojenčkih.
Foto: dr. Nina Makuc
| Fina motorika (fine gibalne spretnosti)7 |
Okvirna starost |
| Dlani stisnjene v pest - prijemalni refleks. |
Prva dva meseca |
| Prime kocko ter pri tem odpira in odmika palec od dlani. |
Pri treh do štirih mesecih |
| Zgrabi in drži igračo – prijem s palcem, kazalcem in sredincem. |
Pri šestih mesecih |
| Preprime igračo z roke v roko in jo da tudi v usta. |
Pri sedmih mesecih |
| Prijem s palcem in kazalcem - t.i. pincetni prijem. |
Med desetim in dvanajstim mesecem |
| Riše črte s svinčnikom. |
Med šestnajstim in osemnajstim mesecem |
| Sestavi stolp iz treh kock. |
Pri osemnajstih mesecih |
Sestavi stolp iz šestih kock.
Nariše črto. |
Pri dveh letih |
| Sestavi stolp iz osmih kock ali vlak iz štirih kock. |
Pri dveh letih in pol |
Zgradi most, s tem da vidi model.
Nariše krog. |
Pri treh letih |
Zgradi stopnice iz kock.
Nariše križ. |
Pri štirih letih |
| Nariše kvadrat. |
Pri štirih letih in pol |
| Nariše trikotnik. |
Po petem letu |
Otroku lahko pomagate pri razvijanju drobnih gibov z dejavnostmi, kjer morajo paziti na natančno delo s prsti, kot je rezanje s škarjami, nizanje kroglic na vrvico, lepljenje malih koščkov itd. Vaja ima pri razvoju drobnih gibov pomembno vlogo, zorenje organizma je le predpogoj za razvoj teh spretnosti8.
Otroci naj imajo možnost izbire in igranja z raznobarvnimi žogicami, obročki, čepki in različnimi pripomočki, ki vsebujejo gumbe, ročice, številčnice, sponke, zadrge… Ponudite jim tudi športne pripomočke, različne po materialu, obliki, barvi. Spodbujajte jih, da se sami ali z vašo pomočjo oblačijo, slačijo, obuvajo, sezuvajo. Pri tem se ne obremenjujte, s katero roko izvajajo otroci dejavnosti – ročnost ni popolnoma dosledna lastnost8.
Otrokom pokažite svoje zadovoljstvo ob njihovi uspešni ali nenavadni rešitvi problema in jih pohvalite za individualni napredek. Pozitivna spodbuda je namreč ena izmed osnovnih motivacijskih sredstev pri delu z najmlajšimi.
Literatura:
1 Gallahue, D. L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development (sixth edition). New York: The McGraw-Hill Companies.
2 Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
3 Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
4 Ivić, I., Novak, J., Atanacković, N. in Ašković, M. (2002). Razvojni koraki; pregled osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od rojstva do sedmega leta. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
5 Papalia D. E., Wendkos Olds S., Duskin Feldman R. (2003). Otrokov svet: Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.
6 Lajevec, P. D. in Kalar, Ž. (2016). Normalni telesni razvoj otroka. Ljubljana: NIJZ.
7 Kržišnik, C. idr. (2014). Pediatrija. Ljubljana: DZS.
8 Nemec, B. in Krajnc, M. (2013). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer