X
12jun.

Kako lahko starši sami pomagate otroku izboljšati telesno zmogljivost?

Zelo dragoceno je, če se skupaj z otrokom ukvarjate s športom. Vaša vloga je predvsem: spodbujanje dejavnega preživljanja otrokovega prostega časa, otroka ne omejujte pri njegovem gibanju, omejite pa mu čas, ki ga preživi sede pred zasloni; po posvetu z otrokovim učiteljem športne vzgoje otroku omogočite, da je čim bolj gibalno dejaven, lahko tudi skupaj z vami.

prof. dr. Marjeta Kovač, prof. dr. Gregor Jurak
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja

 

Današnji otroci in mladostniki se vse manj spontano gibajo, zato predvsem v državah razvitega sveta zaznavamo porast prekomerne telesne teže in debelosti že pri najmlajših, pojav nekaterih obolenj, sicer neznačilnih za mladostnike, ki so povezana z neprimerno prehrano in pomanjkanjem gibanja, pa tudi vse manjšo gibalno učinkovitost. Prav tako imajo današnji malčki, če nimajo dovolj možnosti za gibanje, težave pri oblikovanju temeljnih gibalnih vzorcev, ki so podlaga za kasnejše usvajanje zapletenejših gibanj in vključevanje v športno vadbo.

Številne raziskave dokazujejo pozitivne vplive gibalne dejavnosti ne le na zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov, pač pa tudi na njihov spoznavni razvoj, boljše učne dosežke, ustrezno vključevanje v skupino in sodelovanje z drugimi, manjšo stopnjo vedenjskih problemov in oblikovanje pozitivnih vzorcev obnašanja. 

Vloga staršev pri otrokovi gibalni dejavnosti

V otrokovem gibalnem razvoju imajo poleg vrtca in šole ključno vlogo starši, posebej še ob koncu tedna in med počitnicami.

Raziskave kažejo, da so slovenski otroci in mladostniki ob koncu tedna in med počitnicami manj gibalno dejavni kot med dnevi, ko poteka pouk. Ravno nasprotno pa ob vikendih ob manjši gibalni dejavnosti zaužijejo več kalorij kot med tednom. Prav tako je ugotovljeno, da so septembra, ko bi se morali vrniti s počitnic polni energije, slabše telesno pripravljeni kot ob koncu šolskega leta. Zato bomo nanizali nekaj nasvetov, kako naj starši sami poskrbijo za otrokovo dejavnost v pouka prostih dneh.

Številni organizatorji in izvajalci prostočasnih dejavnosti, predvsem športnih, ponujajo paleto različnih programov. Njihova slabost sta običajno visoka cena in programi le za določene starostne skupine. Opažamo, da za srednješolce skoraj ni ponudb. Velika prednost organizirane vadbe je, da se bo otrok naučil nekaterih dejavnosti veliko prej in bolj pravilno v skupini pod strokovnim vodstvom športnih strokovnjakov. Če se boste odločili in vsaj za teden dni vključili otroka v organizirano vadbo, bodite pozorni na kakovost programov. Običajno jo zagotavlja izobražen, visoko kompetenten kader. Priporočamo pa, da poskušate med vikendi in počitnicami tudi sami nadomestiti otrokovo, pa tudi vaše pomanjkanje gibanja.

Začnemo z enostavnimi, naravnimi oblikami gibanja

Hoja, tek, lazenje, plazenje, plezanje, nošenje, metanje, visenje so naravna, najpreprostejša gibanja. Vsak otrok jih usvoji v določenih zaporedjih (npr. plazenje, hoja, tek) – mejnikih gibalnega razvoja. Temeljni gibalni vzorci se oblikujejo že do tretjega leta starosti, otrok pa jih lahko izvaja spontano in jih povezuje v usklajene sisteme gibalnih dejanj v obdobju zgodnjega otroštva, to je od treh do šestih let starosti. Med šestim in desetim letom se je otrok že sposoben naučiti zelo zapletenih gibanj, npr. smučanja, plavanja, vožnje s kolesom, vodenja žoge, zadevanja različnih ciljev, nadzorovanja svojega telesa na orodju, igralih ipd. Večina dejavnosti na igralih vključuje ta gibanja, otroku pa dovolite, da čim več pleza tudi po drevju, če je za to primerno oblikovano, se vozi s skirojem, kolesom ali rolko, se igra z žogo, loparji, z vami, brati ali sestrami, dedki ali babicami ter prijatelji.

starsisami2

Pomen gibalnih sposobnosti

Pogoj za usvajanje gibalnih spretnosti so ustrezno razvite gibalne sposobnosti (moč, vzdržljivost, skladnost gibanja, ravnotežje, hitrost, giljivost, natančnost). To so tiste človekove lastnosti, ki povzročajo individualne razlike v gibalni uspešnosti posameznikov. Tako kot druge človekove sposobnosti so prirojene, a se jih da učinkovito razvijati. Pri vsaki gibalni nalogi je otrokova uspešnost vedno odvisna od vključevanja različnih gibalnih sposobnosti. Tako mora imeti otrok npr. za met žoge v cilj razvito predvsem ustrezno moč, natančnost in skladnost gibanja. Oba procesa, usvajanje gibalnih spretnosti in razvijanje gibalnih sposobnosti, potekata vzporedno in vplivata drug na drugega.

Ponudimo otroku čim več različnih možnosti za gibanje

Za ustrezen gibalni razvoj naj ima otrok čim več možnosti, da se giblje ali vztraja v nekem položaju. V začetku bo otrokovo gibanje bolj okorno, s ponavljanjem pa bo vse bolj usklajeno. Otrok naj pridobi čim več različnih izkušenj predvsem z igro. Zato se podajte z otrokom v naravo in se igrajte z njim. Gotovo boste ugotovili, da tudi vam izvedba nekaterih najpreprostejših »naravnih« gibanj, ki jih imenujemo tudi gibalna abeceda, včasih povzroča težave.

Z visenjem na žrdi, veji, vlečenjem vrvi, potiskanjem vozička ali prenašanjem težjih kamnov otrok razvija predvsem moč rok in ramenskega obroča; s plezanjem po vseh štirih po poševnem hlodu ali skali razvija moč vsega telesa, ravnotežje in skladnost gibanja; s hojo po deblu razvija ravnotežje; z metanjem storžev ali kamnov v cilj (vejo, krog, ki je narisan na tleh) razvija moč rok in natančnost, s skoki razvija moč nog, s teki in lovljenji hitrost.

Tecite ali se lovite z otrokom tako, da se bo zadihal, pri tem pa mu pojasnite, zakaj je zadihan, zardel, zakaj mu srce utripa hitreje in zakaj se preznoji. Teče naj v različnih smereh, različno hitro, po različnih površinah, tudi tako, da med tekom preskakuje ovire (kamne, na tleh ležeče veje), po ravnem, navkreber in navzdol. Starejši lahko že nadzorujejo svoj tek tako, da si na preprost način zmerijo svoj srčni utrip, povečujejo razdaljo in tempo teka.

starsisami3

Otroka spodbujajte, da bo preskakoval različne ovire. Pri tem naj se odrine z eno ali obema nogama, lahko se tudi npr. opira z rokami na hlod. Naučite ga tudi mehkega doskoka z višje površine, npr. štora. Poskuša naj povezati več skokov zapored ali povezati tek, odriv in skok prek ovire, npr. luže, manjšega jarka ali hloda. Spodbujajte ga, da bo skočil čim više ali čim dlje, ko je starejši, naj preskakuje kolebnico. Otrok se naj plazi pod različnimi ovirami, pleza po skalah ali deblu, le primerno ga oblecite in spreglejte, če se umaže ali si kdaj strga hlače. Skupaj poskušajte prenesti težji kamen, vleči vrv, potiskati drug drugega, viseti na veji ali plezalih na otroškem igrišču.

Številne dejavnosti (smučanje, drsanje, rolanje, vožnja s kolesom) zahtevajo ustrezno razvito ravnotežje, zato naj otrok poskuša ohranjati ravnotežni položaj v stoji na eni nogi, dinamično ravnotežje pa razvija s hojo po deblu ali robu peskovnika.

V naravo vzemite tudi žogo. Za prve odboje (z roko, nogo, glavo, drugimi deli telesa) uporabite balone, za različna podajanja in lovljenja pa naj ima otrok različne žoge. Ne pozabite, da žogo lahko podaja ne le z rokami, temveč tudi z nogami, da jo lahko kotali z roko, pa tudi s palico, loparjem … Možnosti je nešteto in žoga je gotovo ena najbolj zaželenih in dobrodošlih otrokovih igrač, kasneje pa ga spodbujate, da s prijatelji  organizirajo ulični/vaški turnir.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.