Poleg zagotavljanja t.i. pravilnega položaja sedenja so po 20 minutah potrebne prekinitve sedenja.
Izr. prof. dr. Maja Bučar Pajek, Petra Radi, doc. dr. Gregor Starc, prof.dr. Marjeta Kovač, prof. dr. Gregor Jurak
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja
Pretežno sedeč način življenja pri naših otrocih in mladostnikih povzroča vrsto zdravstvenih tegob. Težava pa ni zgolj sedenje samo po sebi iz vidika porabe energije, temveč tudi zaradi neprimernih telesnih položajev pri sedenju v šoli1.
Delež časa, ki ga preživijo učenci v štirih različnih položajih sedenja v eni šolski uri1.
| Način sedenja |
Odstotek učencev |
| 1. Sedenje z upognjenim (˃20°) in/ali obrnjenim (˃45°) trupom |
56 % |
| 2. Sedenje z upognjenim (˃20°) in/ali obrnjenim (˃45°) vratom |
70 % |
| 1. in 2. skupaj |
41 % |
| 1. in 2. skupaj s podprtimi rokami |
34 % |
Vir: Shutterstock photos, 2016
Hrbtenica ni ravna, temveč po obliki tvori črko S. Krivine hrbtenice so najbolj naravno izražene med vzravnano hojo, kar pa je tudi najbolj naraven položaj hrbtenice. Poznamo štiri krivine hrbtenice: vratna lordoza, ledvena lordoza , prsna kifoza ter križnično trtična kifoza. Najbolj sta obremenjeni vratna ter ledvena lordoza, saj poleg prenosa teže opravljata tudi funkcijo rotacije.
Vir: Roger Powell chiropractic, 2017.
Sedenje ni naraven položaj človeka. Zato se trup pri branju in pisanju med sedenjem največkrat premakne naprej (posledica kifotičen trup). To pripelje do naslednjih posledic:
- neuporaba naslonjala za hrbet,
- obračanje medenice nazaj,
- ledvena lordoza (naravna ukrivljenost hrbtenice v ledvenem delu) je poravnana (kifotična),
- vratna krivina poravnana (ob pogledu na tablo pri nespremenjenem položaju trupa pride do ekstenzije vratne hrbtenice),
- naprej pomaknjena ramena.
Učitelji bi morali spodbujati učence k t. i. »pravilnemu sedenju«:
- obe stopali naj bosta oprti na tla,
- kot v kolenih naj ne bo manjši od 90°,
- uporaba naslonjala za hrbet,
- pokončno sedenje,
- poravnana hrbtenica brez zasuka glave,
- ramena naj ostanejo sproščena in spuščena,
- roke naj počivajo na stegnih ali mizi, s komolci ob telesu.
Pravilno sedenje je tisto, ki se ves čas spreminja. Raziskave kažejo2, da lahko udobno sedimo največ 20 minut. Zato svetujemo, da sedenje kar se da pogosto prekinjamo s stojo, hojo ali nekaj minutnimi vajami (minuta za zdravje).
Zgolj opozorila šolarjem o pravilnem sedenju ne bodo zalegla. Treba jim je dati zgled in vpeljati tudi druge ukrepe za zmanjševanje težav, povezanih s prekomernim sedanjem. Šola mora poskrbeti za primerno šolsko pohištvo, učitelj pa mora poznati problematiko sedenja in opreme, da šolarjem odredi določi primerne mere stola in miz glede na šolarjeve telesne mere. Učitelj mora šolarjem tudi pojasniti, zakaj dela gibalne prekinitve in se z njimi dogovoriti, da prekinitev sedenja ne pomeni konec šolske ure. Na začetku bo to vsekakor težko, sčasoma pa bo to tudi zanje postala rutina. In to je najbolj pomembno! Večina poklicev danes je namreč povezana z dolgotrajnim sedenjem, pa tudi vrsta prostočasnih dejavnosti mladostnikov je takšna. Če jim uspemo privzgojiti ustrezne odnos do sedenja, bomo veliko naredili za njihovo prihodnje zdravje.
Šolam nudimo delavnice za učiteljski zbor, pa tudi za starše, na katerih razložimo problematiko sedenja, pravilno sedenje in potrebne gibalne naloge za odpravljanje tegob, povezanih s prekomernim sedenjem. Če vas zanima, nas kontaktirajte.
Literatura:
1 Saarni L et al. 2007. Are the desks and chairs at school appropriate? Ergonomics 50:1561–1570.
2 Pesola AJ et al. 2017. Accelerometer-assessed sedentary work, leisure time and cardio-metabolic biomarkers during one year: Effectiveness of a cluster randomized controlled trial in parents with a sedentary occupation and young children. Dempsey P, editor. PLoS One 12:e0183299.