X
GO

Nasveti za posamezne gibalne sposobnosti so v pripravi. V vmesnem času priporočamo branje naslednjih prispevkov:

Kako lahko starši sami pomagate otroku izboljšati telesni fitnes?  

 Tudi starši lahko vplivajo na aerobno vzdržljivost otrok

Kako naj starši zagotovijo varno igro otrok?

Preprosto miganje

 

06nov

Telesni razvoj predšolskega otroka

Gibalni razvoj otroka je tesno povezan z njegovim telesnim razvojem in obratno. To še posebej velja za zgodnje otroštvo. Na telesni razvoj najbolj vpliva dedna zasnova, ki pa lahko doseže svoje zmožnosti le ob ustreznih vplivih okolja, kot so gibanje, prehrana in življenjske razmere.

Prof. dr. Mateja Videmšek
Fakulteta za šport

Telesno rast otroka najpogosteje opredelimo z merjenjem telesne višine oz. dolžine (pri dojenčkih), mase, obsega glave in debeline kožnih gub na posameznih delih telesa. Pomembna je tudi ocena razvoja zob in kosti1. Rast posameznih delov telesa ne poteka vedno usklajeno in enako hitro, prav tako se tudi ne konča v enakem starostnem obdobju. Hitrost telesne rasti se v različnih razvojnih obdobjih spreminja.

Dosedanje raziskave kažejo, da ima genotip najpomembnejši vpliv na velikost in sestavo telesa ter hitrost telesnega razvoja2. Kljub temu, da genski dejavniki določajo meje rasti, imajo okoljski dejavniki pomembno vlogo pri tem, v kolikšni meri bodo te meje dejansko dosežene. Med najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na telesno rast, sodijo prehrana, gibalna dejavnost, poškodbe, bolezni in podnebne razmere.

Gibalna dejavnost zelo pozitivno vpliva na telesno rast. Gibalno dejavnejši otroci imajo večji delež mišičevja in manjši delež telesnih maščob. Primerna gibalna dejavnost ima vpliv na mineralizacijo kosti in njihovo širino, kosti postanejo trdnejše in manj krhke2. Daljša gibalna nedejavnost lahko škodljivo vpliva na rast kosti in zaostajanje v celotni rasti3.

Hitrost rasti

Novorojenček ima povprečno dolžino 50 cm, kar je kar 5000-krat več kot meri oplojeno jajčece. Po rojstvu rast ni več tako intenzivna, saj do končne višine sledi le še okoli 3,5-kratno povečanje. Po intenzivnosti v rasti po rojstvu izstopata dve obdobji; prvo je dve leti po rojstvu, drugo pa je čas mladostništva4.

Obdobje Dolžina/višina
Novorojenček 50 cm
Pri enem letu 75 cm
Pri dveh letih 87 cm
Pri treh letih 95 cm
V naslednjih letih 5-8 cm/leto

V prvih šestih mesecih zrastejo dečki za 17 cm, deklice za 16 cm, v naslednjih šestih mesecih pa je rast pri obeh spolih enaka – okoli 8 cm1.  V prvem letu po rojstvu se torej višina poveča za 50 % na približno 75 cm. Med prvim in drugim letom zrastejo otroci 12 cm, v  tretjem pa 8 cm. Rast se nato umiri na 5 do 8 cm letno2 vse do pubertete.

Telesna masa novorojenčka je med 2700 in 4500 grami, kar je kar 3000–milijon krat več, kot je teža oplojenega jajčeca. Na telesno maso vplivajo različni dejavniki, kot na primer spol novorojenčka, kajenje matere, uživanje alkohola, prezgodnji porod itd. Hitrost naraščanja telesne mase je podobna hitrosti naraščanja telesne višine4.

Obdobje Telesna masa
Novorojenček Od 2700 do 4500 g
Pri enem letu 10 kg
Pri dveh letih 12 kg
V naslednjih letih 2,25-2,75 kg/leto

Po petih ali šestih mesecih se telesna masa podvoji, ob koncu prvega leta pa potroji. Pri starosti enega leta tako otrok tehta okoli 10 kg. Pri dveh letih otrok telesno maso početveri in tehta približno 12 kg. Nato se povečevanja umirijo na letno povečevanje med 2,25 in 2,75 kg.

Rastne krivulje Svetovne zdravstvene organizacije
telesnirazvojpredšo...

 

Telesno rast otrok torej najlažje ocenjujemo z merjenjem telesne višine oz. dolžine in telesne mase. Pri tem obe telesni meri primerjamo z merami skupine zdravih otrok, ki so podane v obliki tabel in krivulj. Te krivulje so pridobljene na podlagi vrednosti večjega števila zdravih otrok določene populacije in vnesene v koordinatni sistem. Pri tem se na abscisni osi nahaja kronološka starost otrok, na ordinatni osi pa telesna višina ali telesna masa. Običajno pa se na takih grafikonih poleg krivulje povprečnih vrednosti nahajajo še krivulje, ki prikazujejo normalno odstopanje v telesni masi ali višini5.   

Telesni razvoj v vseh obdobjih odraščanja pomembno vpliva na otrokov gibalni razvoj. V obdobjih pospešene telesne rasti mora otrok znova uskladiti gibanje posameznih delov telesa in na podlagi kinestetičnih občutkov ustvariti gibalni program za izvedbo že osvojenih ali novih gibalnih vzorcev. Iz tega vidika je še posebej buren gibalni razvoj v zgodnjem otroštvu, ko je rast največja.

Viri
1 Kržišnik, C. idr. (2014). Pediatrija. Ljubljana: DZS.
2 Malina, R. M., Bouchard, C. in Bar-Or, O. (2004). Growth, maturation, and physical activity. Champaign: Human Kinetics.
3 Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper: Annales.
4 Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
5
Findak, V. Indelija, K. (2001). Tjelesna i zdravstvena kultura u predšolskom odgoju. Zagreb: Edip.

Kategorije

Oznake

Arhiv