Najpomembnejše obdobje za gibalni razvoj posameznika je otroštvo. Zato je pomembno, da že najmlajši usvajajo gibalne spretnosti in razvijajo gibale sposobnosti v spodbudnem okolju pod vodstvom izobraženega strokovnega kadra. V prispevku predstavljamo primer dobre prakse vpeljave takega programa za vrtčevske otroke v občini Domžale.
Gregor Mohar1, dipl. iur. in prof. dr. Marjeta Kovač2
1Občina Domžale
2Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Leta 2025 je Občina Domžale sprejela Strategijo razvoja športa v Občini Domžale od leta 2026 do leta 2030 (v nadaljevanju strategija), ki smo jo predstavili v tem SLOfit nasvetu. V začetku leta 2026 so z uvedbo treh ključnih projektov, ki so namenjeni predšolskim otrokom, invalidom in starejši populaciji, pospešeno začeli z uresničevanjem strategije na področju telesne zmogljivosti in socialne kohezije. Vsi trije programi so zasnovani tako, da zmanjšujejo finančno breme udeležencev in povečujejo dostopnost javne športne infrastrukture predvsem v dopoldanskih urah dneva, ko bi ta bila pretežno neizkoriščena.
Usmeritev v vadbo predšolskih otrok temelji na dejstvu, da je najpomembnejše obdobje v gibalnem razvoju posameznika otroštvo1. Gibalni razvoj otrok poteka po določenem zaporedju v različnih razvojnih stopnjah1,2. Nekje med 2. in 7. letom starosti naj bi otroci usvojil večino temeljnih gibalnih spretnosti (sem uvrščamo stabilizacijske spretnosti, spretnosti premikanja in spretnosti ravnanja s pripomočki)3,4, ustrezno pa naj bi imeli razvite tudi gibalne sposobnosti, kar je predpogoj za kasnejše usvajanje bolj specifičnih in zahtevnejših gibanj. Rezultati številnih študij kažejo, da usvojenost temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu pomembno vpliva na kasnejšo telesno dejavnost mladostnikov5-7 in njihovo zdravje8. Raziskovalci opozarjajo tudi, da je za razvijanje gibalnih sposobnosti in usvajanje gibalnih spretnosti v tem razvojnem obdobju ključna kakovostna ter sistematična vadba in spodbudno okolje z dovolj priložnostmi za telesno dejavnost9-11.
Skladno s svojo strategijo in Smernicami za umestitev gibalnih dejavnosti v vzgojno-izobraževalni vsakdan12 je Občina Domžale začela s projektom Gibanje za aktivno prihodnost otrok, ki ga v celoti financira. Izvajalec programa je Zavod za šport in rekreacijo Domžale, program pa je namenjen otrokom v Vrtcu Domžale in Vrtcu Urša. V program je vključenih 26 skupin oziroma 554 otrok, ki pod vodstvom strokovno izobraženega kadra usvajajo različne temeljne gibalne spretnosti, razvijajo svoje gibalne in kognitivne sposobnosti, se navajajo na delo v skupinah, prijateljsko sodelovanje, upoštevanje vseh udeležencev, spoštovanje pravil ter se tako navdušujejo nad rednim gibanjem. Program sledi vsem šestim strateškim izzivom sprejete strategije, predvsem strateškemu izzivu 5, kar prikazuje Preglednica 1.
Preglednica 1
Uresničevanje strateških izzivov Strategije razvoja športa v Občini Domžale za obdobje od 2026 do 2030 s projektom Gibanje za aktivno prihodnost otrok
| strateški izziv 1 |
Zagotavljanje sodobne, raznolike, inovativne in trajnostne športne infrastrukture, ki bo dostopna vsem skupinam občanov. |
| uresničevanje |
Program poteka v dopoldanskem času po modelu kroženja v novi Večnamenski dvorani v Športnem parku Domžale in v prostorih posameznih enot vrtcev. |
| strateški izziv 2 |
Trajnostno in stabilno financiranje športnega področja. |
| uresničevanje |
Zaradi izjemnega pomena gibanja v predšolskem obdobju na razvoj otrok program v celoti financira Občina Domžale. |
| strateški izziv 3 |
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, športne kulture občanov in prepoznavnosti športa v občini. |
| uresničevanje |
Otroke in mladostnike z redno, strokovno vodeno vadbo spodbujajo k vsakodnevnemu gibanju kot temelju zdravega življenjskega sloga. |
| strateški izziv 4 |
Krepitev sodelovanja in povezovanja izvajalcev športnih programov. |
| uresničevanje |
Program povezuje javne zavode in strokovne delavce z različnih področij, kar omogoča bolj kakovostno izvedbo in razvoj novih pristopov. |
| strateški izziv 5 |
Razvoj inovativnih in vključujočih športnih programov za vse skupine občanov. |
| uresničevanje |
Program uvaja inovativne pristope in spremljanje učinkov vadbe z namenom dolgoročnega izboljšanja gibalnih sposobnosti otrok. |
| strateški izziv 6 |
Krepitev strokovne kompetentnosti in osebnega razvoja strokovnega osebja. |
| uresničevanje |
Sodelovanje strokovnih delavcev in študentov omogoča prenos znanja, pridobivanje izkušenj ter krepitev kompetenc v praksi. |
Strokovna analiza podatkov športnovzgojnega kartona, ki jo je za občino pripravil Laboratorij za telesni in gibalni razvoj otrok in mladine na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je pokazala zaskrbljujoče stanje. Zato je cilj občine, da gibalne sposobnosti otrok, ki so v obdobju med epidemijo in po njej opazno upadle, ponovno dvignejo na raven pred letom 2020.
Odzivi staršev so spodbudni, zadovoljstvo otrok in izvajalcev programa pa kaže, da je tak pristop vreden posnemanja. Upamo lahko samo, da bo programu za najmlajše sledilo čim več lokalnih okolij. Ker »dober glas seže v deveto vas«, so na pomembnost programa opozorili tudi mediji na lokalni in državni ravni (primer 1, primer 2, primer 3, primer 4).
Opomba. Naslovna slika je iz arhiva Občine Domžale (Gregor Mohar).
Literatura:
1Goodway, J. D., Ozmun, J. C. in Gallahue, D. L. (2021). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, Adults (8. izd.). Jones & Barlett Learning.
2Haywood, K. M. in Getchell, N. (2020). Life span motor development (7. izd.). Human Kinetics.
3Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. D. (2012). Understanding motor development: infants, children, adolescents, adults (7. izd.). McGraw-Hill.
4Barnett, L. M., Stodden, D., Cohen, K. E., Smith, J. J., Lubans, D. R., Lenoir, M., Iivonen, S., Miller, A. D., Laukkanen, A., Dudley, D., Lander, N. J., Brown, H. in Morgan, P. J. (2016). Fundamental movement skills: An important focus. Journal of Teaching in Physical Education, 35(3), 219–225. https://doi.org/10.1123/jtpe.2014-0209
5Barnett, L. M., van Beurden, E., Morgan, P. J., Brooks, L. O. in Beard, J. R. (2009). Childhood motor skill proficiency as a predictor of adolescent physical activity. Journal of Adolescent Health, 44(3), 252–259.
6Barnett, L. M., Webster, E. K., Hulteen, R. M., De Meester, A., Valentini, N. C., Lenoir, M., Pesce, C., Getchell, N., Lopes, V. P., Robinson, L. E., Brian, A. in Rodrigues, L. P. (2022). Through the Looking Glass: A Systematic Review of Longitudinal Evidence, Providing New Insight for Motor Competence and Health. Sports Medicine, 52(4), 875–920. https://doi.org/10.1007/s40279-021-01516-8
7Logan, S. W., Robinson, L. E., Wilson, A. E. in Lucas, W. A. (2012). Getting the fundamentals of movement: a meta-analysis of the effectiveness of motor skill interventions in children. Child: Care, Health and Development, 38(3), 305–315. https://doi.org/10.1111/J.1365-2214.2011.01307.X
8Lubans, D. R., Morgand, P. J., Cliff, D. P., Barnett, L. M. in Okely, A. D. (2010). Fundamental Movement Skills in Children and Adolescents: Review of Associated Health Benefits. Sports Medicine, 40(12), 1019–1035.
9Koolwijk, P., Hoeboer, J., Mombarg, R., Savelsbergh, G. J. P. in de Vries, S. (2023). Fundamental movement skill interventions in young children: a systematic review. International Journal of Sport and Exercise Psychology, 22(7), 1661–1683. https://doi.org/10.1080/1612197X.2023.2210597
10Marinšek, M., Bedenik, K. in Kovač, M. (2025). The effects of teacher-led and teacher-guided interventions on preschool children’s motor competency. European Early Childhood Education Research Journal, 34(2), 274–290. https://doi.org/10.1080/1350293X.2025.2507258
11Marinšek, M., Štopfer, N. in Kovač, M. (2023). Analiza izvedbe temeljnih lokomotornih spretnosti v zgodnjem otroštvu. Vzgojiteljica : revija za dobro prakso v vrtcih, 25(2), 8–12.
12Jurak, G., Rankel, P., Slanič, K. B., Starc, G., Markelj, N., Potočnik, Ž. L., Meh, K., Videmšek, M., Fetih, J., Plesec, M., Gregorc, J., Štemberger, V., Geršak, V., Dolenc, N., Kovač, U., Volmut, T., Planinšec, J. in Kovač, M. (2023). Smernice za umestitev gibalnih dejavnosti v vzgojno-izobraževalni vsakdan. Šport, 71(1/2), 239–262.