Nove smernice za temeljne postopke oživljanja

prof. dr. Vedran Hadžić in Petra Strnad Kos, dr. med., specialistka urgentne medicine in prof. šp. vzg.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Že desetletja je znanje temeljnih postopkov oživljanja izjemno pomembno in nujno za vsakogar, posebej pa še za določene poklice, kamor lahko uvrstimo tudi učitelje športne vzgoje in trenerje. Oktobra 2025 je Evropski svet za oživljanje (reanimacijo; ERC ‒ European Resuscitation Council)  izdal nova priporočila za oživljanje, ki vključujejo tudi nekaj pomembnih sprememb.

V gradivu Smernice Evropskega sveta za oživljanje (ERC) 2025, ki jih je 2026 izdalo Slovensko združenje za urgentno medicno (SZUM), avtorji predstavljajo najnovejša, z dokazi podprta priporočila za ukrepanje ob srčnem zastoju. Smernice naj bi veljale po vsej Evropi. Nastale so na podlagi številnih sistematičnih presoj, obsežnih pregledov in posodobljenih dokazov Mednarodne zveze za oživljanje (ILCOR ‒ International Liaison Committee on Resuscitation), objavljenih kot Konsenz o znanosti s priporočili za zdravljenje (CoSTR ‒ Consensus on Science with Treatment Recommendations).

Smernice ERC 2025 vključujejo:

• epidemiologijo srčnega zastoja;
• vlogo sistemov, ki rešujejo življenja;
• temeljne postopke oživljanja (TPO) in dodatne postopke oživljanja (DPO) pri odraslih;
• oživljanje v posebnih okoliščinah;
• poreanimacijsko oskrbo;
• oživljanje novorojenčkov in podporo prehodu ob rojstvu;
• temeljne in dodatne postopke oživljanja otrok;
• etične vidike oživljanja;
• izobraževanje o oživljanju ter prvo pomoč.

Smernice so okvir priporočil za oživljanje v pred- in bolnišničnem okolju. Dejanska izvedba v posamezni državi pa je odvisna tudi od lokalne zakonodaje in zdravstvenih predpisov, vključno z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED).

Med novostmi je pomembna sprememba verige preživetja, ki je sestavljena iz štirih obročev (Slika 1):

• Prvi obroč vključuje zgodnjo prepoznavo življenjsko ogrožajočega stanja in aktiviranje službe nujne medicinske pomoči.
• Drugi obroč združuje zgodnjo TPO in defibrilacijo kot integrirani pristop k ponovni vzpostavitvi delovanja srca ter ohranjanju možganske in srčne funkcije, pri čemer je izpostavljen pomen AED tudi na infografikah.
• Tretji obroč predstavlja napredno in poreanimacijsko oskrbo z namenom optimizirati delovanja srca in možganov.
• Na novo oblikovan zadnji, četrti obroč pa poudarja okrevanje in kakovost življenja preživelega ter vpliv dogodka na skupnost.

Slika 1

Štirje obroči verige preživetja

Predvsem so pomembni trije koraki, da rešimo življenje, ko se soočimo z osebo, ki je neodzivna:

•  Preveri!
•  Ali je okolje varno za reševalca in žrtev?
• Ali je oseba pri zavesti?
• Takoj pokliči nujno medicinsko pomoč (NMP), če se žrtev ne odziva!
• Oceni dihanje!
• Če nisi prepričan, ali diha, bo pomagal zdravstveni dispečer, ki sprejme klic.
• Kardiopulmonalno oživljanje (KPO): Takoj začni z oživljanjem, če je žrtev neodzivna in ne diha ali ne diha normalno.
• Takoj, ko je AED na voljo, ga vklopi in sledi navodilom AED.
• Če o tem nisi prepričan, bo pomagal zdravstveni dispečer, ki sprejme klic.

V novem protokolu izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (Slika2) je bistvena sprememba ta, da kličemo NMP (112) takoj, ko ugotovimo, da je oseba nezavestna in na telefonu vključimo zvočnik. Ta korak je pomemben z razlogom, da nam zdravstveni dispečer pri nadaljnjih korakih lahko pomaga in svetuje.

Slika 2

Algoritem TPO

Če smo sami in nimamo prenosnega telefona ali ni mobilnega omrežja, zavpijemo Na pomoč! in nato nadaljujemo z ocenjevanjem dihanja. Če se nihče ne odzove, da nam pomaga, zapustimo žrtev, da pokličemo 112! To storimo čim hitreje! Po iskanju pomoči takoj začnemo z oživljanjem.

Po novih priporočilih lahko laiki izvajajo TPO samo s stisi prsnega koša. Mesto za izvajanje stisov je sredina prsnega koša. Pritiskamo do globine vsaj 5 cm, ne pa več kot 6 cm  s frekvenco 100-120 stisov/minuto. Po vsakem stisu prsni koš popolnoma sprostimo in se ne naslanjamo na prsni koš! Če je na voljo AED, ga uporabimo tako, da nalepimo elektrode po navodilih in nato sledimo zvočnim navodilom naprave. Med analizo srčnega ritma je pomembno, da se poškodovanca/nenadno zbolelega ne dotikamo. Enako velja tudi za primere, ko je treba izvesti šok. Oživljamo, dokler ne pride NMP, dokler niso prisotni vidni znaki življenja oz. dokler sami ne omagamo.

Slika 3

Obnovitveni tečaj TPO in AED delavcev Fakultete za šport Univerze v Ljubljani

Ključna sporočila novih smernic povzema tudi spodnja infografika (Slika 4). Predvsem bi izpostavili, da se vsakdo lahko nauči izvajati TPO, pripravljavci smernic pa svetujejo obvezno izobraževanje o oživljanju tudi v osnovnih šolah.

Slika 4

Ključna sporočila novih smernic

Vse podrobnejše informacije najdete v priporočilih, ki so vsem dostopna na spletnem naslovu SZUM. Izročki predavanj s povzetkom glavnih novosti, ki jih je za delavce Fakultete za šport pripravila sodelavka fakultete Petra Strnad Kos, prof. šp. vzg. in dr. med., specialistka urgentne medicine, pa so dostopni na tej povezavi.

Opomba. Vse slike so izvzete s priporočil: Smernice evropskega sveta za oživljanje 2025.